Glasovanje je presenetilo tudi tretjo koalicijsko partnerico, stranko SD. V NSi-ju so manever Levice označili za "lažno predstavo in umazano trgovino".

DZ je po odložilnem vetu državnega sveta v torek še enkrat podprl novelo zakona o finančni upravi. Glede na napovedi je bilo sicer pričakovati nasprotno, a so poleg poslancev Svobode glasove prispevali tudi v Levici. Dogovorili so se namreč, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju blagu sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.

"Priča smo bili zanimivi predstavi, ki jo je uprizorila poslanska skupina Levice s tem, ko je spremenila stališče in kar naenkrat za njih ni več sporno tajno sledenje blagu," je danes v DZ-ju poudaril poslanec NSi-ja Jožef Horvat. Po njegovih besedah gre pri dogovoru med Gibanjem Svoboda in Levico za trgovino, v NSi-ju so prepričani, da "trgovino z umazanim blagom".

Levica naj bi, kot je izpostavil opozicijski poslanec, zakonu zeleno luč prižgala zaradi zagotovila Gibanja Svoboda, da bo novela romala na ustavno sodišče. "To je res predstava za laično javnost. Zdi se všečna, ni pa vredna poklicnih politikov. Poklicni politik mora biti tudi profesionalec in poznati kakšen zakon. V tem primeru zakon o ustavnem sodišču, ki določa, da tisti, ki je zakon oz. novelo zakona predlagal, njegove ustavnosti ne more preverjati na ustavnem sodišču," je bil jasen.

Ustavni pravnik Samo Bardutzky je medtem na družbenem omrežju Twitter pojasnil, da ne drži, da koalicijski poslanci ustavnemu sodišču ne morejo predlagati presoje zakona, ki ga je sprejel DZ, ker da zakon predlagatelju ne dovoljuje, da bi izpodbijal predpis, ki ga je sam sprejel.

DZ in (vsaj) tretjina poslancev sta različna subjekta, je poudaril in spomnil, da je marca lani ustavno sodišče v eni izmed zadev zavzelo stališče, da to, da poslanci niso glasovali proti zakonu, ni ovira, da ne bi vložili zahteve za presojo.

"Vseeno pa procesna dopustnost zahteve poslancev še ne pomeni, da se ne bi mogli vzdržati dejanj, ki ne spoštujejo položaja ustavnega sodišča v sistemu delitve oblasti, kot ga razume tudi samo. V treh desetletjih prakse se je izoblikovala izrazita nejevolja sodišča v situacijah, ko bi moralo odločati, kjer v resnici ni spora, je le potreba političnih akterjev, da se zagotovi legitimnost njihovi odločitvi," je zapisal.

"Če bi dvomili o ustavnosti zakona, ne bi pritisnili na tipke za," pa je izpostavil vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. "Mi smo prepričani, da je tako prav, v tej državi pa imamo številne institucije in ustanove, sam sem prepričan, da bo ena od njih sprožila ustavno presojo," je dejal Sajovic in izpostavil, da bi bilo "milo rečeno nenavadno, da bi jo sprožili sami".

Po njegovem mnenju je pri Levici prevladalo strokovno pojasnilo. "Ničesar nismo zahtevali, ničesar jim nismo dali, ampak mislim, da je bil odločilen sestanek z direktorjem finančne uprave, ki je pojasnil, kako to v praksi gre. Da je teh sledenj razmeroma malo, govorimo o desetih na leto, in da s številnimi varovalkami sledimo samo zabojniškemu blagu," je dejal.

"Dogovor je bil, da nekateri poslanci iz koalicije, nekateri mogoče tudi ne bodo iz koalicije, sprožijo presojo tega člena. Ta zadeva se bo tudi izpeljala," je medtem ob robu diplomatskega posveta na Brdu pri Kranju dejal premier Robert Golob.

Kot je izpostavil, je sporen samo en člen, v interesu vseh pa je, da se vprašanje o morebitni njegovi neustavnosti razčisti čim prej. "Najmanj, kar si želimo, je, da bi Furs na podlagi nekega člena, ki bi bil pozneje mogoče razveljavljen, začel postopke," je dejal Golob.

V Gibanju Svoboda so sicer po njegovih besedah prepričani, da člen ustavno ni sporen, si pa želijo tudi potrditve ustavnega sodišča.

Poslanko SD-ja Meiro Hot je podpora Levice zakonu presenetila. "Mi smo skozi celotno koalicijsko usklajevanje, pa tudi na seji DZ-ja izrazili pomisleke glede tega člena. Ne, ker bi podpirali tihotapljenje blaga, ampak prav nasprotno. Mi smo ves čas želeli, da se ne bi zgodilo, da bi postopki padli na sodišču, zato smo predlagali uvedbo sodnega nadzora," je pojasnila poslanka in dodala, da so bili pri tem skladni z Levico.

"Kaj je bilo v ozadju, ne morem komentirati. Odločili so se, kot so se, mi smo pri našem stališču vztrajali," je dejala, ob tem pa poudarila, da se v SD-ju ne čutijo izigrane. "To je del koalicije, imaš različna mišljenja. Na koncu se vsaka stranka odloči po svoje, tako da gre za normalen koalicijski proces," je dejala.

Da ne gre za razpoke v koaliciji, je izpostavila tudi predsednica SD-ja Tanja Fajon. "V tem ne vidim jabolka spora. Mi smo zagovarjali svoje načelno stališče do konca, to je, da nas je skrbela ta sporna določba o sledenju," je dejala. Sama bi si sicer bolj želela, da bi DZ v torek novelo zakona zavrnil in bi nato dobili na mizo novo različico brez te določbe. Boji se namreč, da bi zakon začel veljati prej, preden bo ustavno sodišče sprejelo odločitev. "In potem bomo prišli v situacijo, ki lahko odpre nevarno Pandorino skrinjico," je bila slikovita.