Dokumenta obrambnemu resorju zvišujeta sredstva, med drugim bo v prihodnjih dveh letih za investicije v Slovensko vojsko namenjenih 432 milijonov evrov. Zviševanje sredstev v koaliciji pozdravljajo, v opoziciji pa so zadržani.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Uroša Lampreta sta finančna načrta na področju obrambe ter zaščite in reševanja razvojno naravnana, saj prinašata dodatna sredstva za tekoče delovanje in investicije. S predlaganima proračunskima dokumenta sledijo cilju izboljšanja stanja obrambne sposobnosti in pripravljenosti tako SV kot sistema zaščite in reševanja ter na ta način zmanjševanja razvojnega zaostanka iz preteklega desetletja, je dejal Lampret.

V letu 2022 se glede na sprejet finančni načrt sredstva povečujejo za 105 milijonov evrov, na 792 milijonov evrov, kar predstavlja 5,7 odstotka proračuna. V predlogu rebalansa je za SV namenjenih 592 milijonov, Upravi za zaščito in reševanje pa 69,4 milijona evrov. V letu 2023 pa se bodo v skladu s predlogom proračuna sredstva, namenjena ministrstvu za obrambo, povečala še za 103 milijone in bodo znašala 896 milijonov evrov, kar je 6,7 odstotka državnega proračuna. Obrambni izdatki bodo v letu 2023 znašali 1,41 odstotka BDP, s čimer po besedah državnega sekretarja sledijo zavezam Natu glede postopnega dviga obrambnih sredstev na dva odstotka BDP.

Slovenska vojska ima v letu 2022 načrtovanih za 173 milijonov investicij, v letu 2023 pa za 259 milijonov evrov. Povečanje finančnih sredstev za modernizacijo SV bo po besedah državnega sekretarja prednostno usmerjeno v razvoj zmogljivosti srednjega pehotnega bataljona ter nadgradnjo letalske transportne zmogljivosti. Izvajala se bo tudi široka posodobitev vojaške infrastrukture ter redno investicijsko vzdrževanje. Med drugim načrtujejo prenovo vojašnice Edvarda Peperka, nadgradnjo helikopterjev ter posodobitev vadišč in strelišč SV.

Medtem ko so proračunska dokumenta pozdravili v koaliciji, pa so imeli v delu opozicije pripombe ob takšnem povišanju obrambnega proračuna. Poslanec Levice Miha Kordiš je poudaril, da se obrambni proračun povečuje predvsem na računa nabave orožja in podira vse rekorde. Zmotil ga je predvsem predviden nakup osemkolesnikov, saj proračunska dokumenta po njegovem mnenju kažeta na novo korupcijsko afero. Prav tako nasprotuje nakupu taktičnega transportnega letala, saj ga Slovenija za lastno varnost ne potrebuje, niti ne bo opremljene z modulom za gašenje, ki so ga obljubljali na ministrstvu.

Pomisleke sta izrazila tudi Jože Lenart (LMŠ) in Marko Bandelli (SAB). Lenart je opozoril na vidik vzdržnosti javnih financ in poudaril, da se je obrambni proračun v primerjavi z letom 2019, ko je bil proračun vzdržen, povečal kar za 55 odstotkov. K skupnemu primanjkljaju bo obrabni proračun prispeval 263 milijonov, je še opozoril Lenart. "Vlada očitno ne ve, kaj dela," pa je bil oster Bandelli. Kot je dejal, sam ne nasprotuje opremljanju vojske, a se ob takšni zadolženosti države sprašuje, kako bo investicije mogoče realizirati.

Po drugi strani pa višja sredstva za obrambni resor podpirajo v koaliciji. Anjo Bah Žibert (SDS) veseli izboljševanje stanja v SV, ki je imela zadnja leta nenehno negativno oceno za delovanje v vojni. Z višanjem proračunskih sredstev pa se po njenih besedah izpolnjuje zaveza, ki jo ima Slovenija do Nata. Poslanka upa, da se bo trend dviga finančnih sredstev nadaljeval ter da se bo poznal tudi v rasti zaposlenih v SV.

Tudi v NSi pozdravljajo povečevanje obrambnih sredstev, saj se po besedah Andreja Černigoja s tem večajo tudi ugled, opremljenost in prepoznavnost SV ter zagotavljajo boljši delovni pogoji za pripadnike. Boljše pogoje pa je po njegovih besedah mogoče zagotoviti le z obnovo vojaške infrastrukture.