V prvih 10 mesecih letošnjega leta je pri komunalnih podjetjih neprevzete ostalo 9150 ton odpadne mešane komunalne embalaže, so navedli ob tem.

Zaradi pomanjkljivih zakonskih rešitev so se v zadnjih letih začeli vrstiti čedalje bolj drastični pojavi izigravanja sistema ravnanja z odpadki v škodo okolja, uporabnikov komunalnih storitev, komunalnih podjetij in države, so zapisali v sporočilu za javnost. "Komunalna podjetja z zvezanimi rokami opazujejo, kako isti odpadki, za ustrezno obdelavo katerih si uporabniki prizadevajo s skrbnim ločevanjem, komunalna podjetja pa z osveščanjem in zbiranjem, v končnem koraku prevzema in obdelave postanejo talec parcialnih interesov ter se jim zaradi ostajanja na skladiščih povečuje varnostno tveganje, zmanjšuje pa potencial za ustrezno nadaljnjo obdelavo," je poudaril direktor zbornice Sebastijan Zupanc.

Zbornica komunalnega gospodarstva ocenjuje, da novi zakon o varstvu okolja z uvajanjem principa proizvajalčeve razširjene odgovornosti in vzpostavitvijo ene same neprofitne organizacije za posamezen tok odpadkov, katere ustanovitelji so proizvajalci, prinaša težko pričakovane rešitve in preprečuje tovrstne anomalije v prihodnje. "Novi okoljski zakon vidimo kot luč na koncu tunela, saj bo zagotovil nastavke za težko pričakovane trajne rešitve, ki bodo na dolgi rok zagotavljale stabilen in delujoč sistem, usklajen z evropsko zakonodajo. Seveda pa bo potrebno konkretne rešitve natančno opredeliti tudi v podzakonskih aktih," je poudaril Zupanc.

Zbornica že vrsto let opozarja, da sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti v Sloveniji ni ustrezen in ne deluje. Ločeno zbrana komunalna embalaža, odpadne nagrobne sveče ter odpadna električna in elektronska oprema se kopičijo pri komunalnih podjetjih, organizacije, ki bi morale poskrbeti za te odpadke, pa zaradi kapitalskega interesa zavračajo prevzem teh odpadkov.

Tako je bilo v prvih devetih mesecih pri komunalnih podjetjih neprevzete 8713 ton mešane komunalne embalaže, v prvih desetih mesecih pa že 9150 ton, kar je kar šestkrat več, kot zmorejo prenesti njihove skladiščne kapacitete, so opozorili. Svoje obveznosti v celoti izpolnjujeta le dve od šestih družb.

Komunalna podjetja se spopadajo tudi z neprevzetimi odpadnimi nagrobnimi svečami, ki jih na primer na ljubljanskih Žalah nimajo več kje skladiščiti.

Novi zakon o varstvu okolja problematiko rešuje z vzpostavitvijo ene same neprofitne organizacije za posamezen odpadkovni tok, ki je podvržen proizvajalčevi razširjeni odgovornosti. "Poleg odpadne embalaže to pomeni rešitev tudi za odpadne nagrobne sveče, odpadno električno in elektronsko opremo in druge masne tokove odpadkov, ki so v preteklosti prav tako ostajali v skladiščih komunalnih podjetij," so prepričani.

Dodajajo, da tisti sistemi proizvajalčeve razširjene odgovornosti v Sloveniji, ki jih že sedaj upravljata le ena ali dve organizaciji, kot so na primer fitofarmacevtska sredstva in odpadne gume, dokazujejo, da manjša konkurenca na tem področju zagotavlja nemoteno delujoč sistem, ki dosega ustrezne okoljske cilje. Zbornica komunalnega gospodarstva, ki združuje večino slovenskih komunalnih podjetij, zato podpira rešitev ene organizacije za posamezen tok odpadkov. Opuščanje določenih aktivnosti in obveznosti z namenom znižanja stroškov in prelaganje odgovornosti ne bi bilo več mogoče, stroški delovanja pa bi bili skladno z načelom neprofitnosti, ki ga narekuje evropska direktiva o ravnanju z odpadki, optimizirani v največji možni meri.

Novi zakon bo pomenil tudi razbremenitev cen komunalnih storitev, spominja Zupanc. Sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti namreč uvaja obvezo, da proizvajalci proizvodov krijejo vse stroške ravnanja in obdelave odpadkov, vključno z zbiranjem odpadkov od gospodinjstev, kar trenutno plačujejo uporabniki komunalnih storitev. "Zbornica komunalnega gospodarstva pričakuje, da bodo z novim zakonom razrešene v nebo vpijoče anomalije in zlorabe trenutne ureditve sistema ravnanja z odpadki," je sklenil.

Krovna GZS ima medtem glede predlaganega novega zakona več pomislekov. Med drugim opozarja na razliko med industrijskimi in komunalnimi odpadki ter na določena pravna vprašanja v zvezi s predlagano rešitvijo ene organizacije za kolektivno izpolnjevanje obveznosti.