Predlagajo, da se povprečnina za leto 2022 določi v višini 661,67 evra (zdaj je predvidena pri 628,2 evra), za leto 2023 pa v višini 670,97 evra.

Kot so sporočili, je združenje konec junija od ministrstva za finance prejelo predlog izračuna stroškov za financiranje občinskih nalog za prihodnji dve leti. S predlaganim načinom izračuna stroškov se ne strinjajo, "saj ta ne zajema vseh stroškov dela, predvsem pa ne zajema dejanskih stroškov občin, temveč povprečje zadnjih štirih let". Ob tem so spomnili, da že vrsto let pozivajo k spremembam izračuna.

V dopisu so tako opozorili na problematiko zajema stroškov dela v izračunu povprečnih stroškov. Menijo, da tovrstni stroški, ki imajo zelo velik vpliv na občinske proračune, v izračunih pa niso realno zajeti.

Poudarili so, da je treba povečane stroške dela, do katerih je prišlo v letu 2021 in bo prišlo tudi v prihodnjih letih, opredeliti na popolnoma enak način kot stroške novih nalog.

Pri tem so pojasnili, da so v predlogu izračuna stroškov za financiranje občinskih nalog za prihodnji dve leti, ki jim ga je posredovalo ministrstvo, povprečni stroški zmanjšani za naloge, ki jih na podlagi zakona o finančni razbremenitvi občin prevzema država, in sicer v znesku 21,56 evra. Temu ne oporekajo, menijo pa, da je treba vsekakor upoštevati rast plač, tako v letošnjem kot v prihodnjih letih.

Združenje je tudi samo opravilo analizo stroškov dela občin in občinskih posrednih proračunskih uporabnikov. Na tej podlagi pa predlaga, da se pri povprečnini za leto 2022 upošteva skupno 33,5 evra novih obveznosti iz naslova stroškov dela, za leto 2023 pa se zaradi večjih stroškov dela upošteva 42,8 evra.

Dogovor o povprečnini, ki so ga minister za javno upravo Boštjan Koritnik in predsedniki združenj občin podpisali konec septembra lani, je sicer povprečnino za leti 2021 in 2022 določil v višini 628,2 evra. Vlada pa je občinam že pred tem zvišala povprečnino za leto 2020, in sicer s prej predvidenih 589,11 evra na 623,96 evra.