Kot so zapisali v izjavi za medije, bi moral biti zakon zasnovan po podobnih načelih, kot je to urejeno v primerljivih evropskih državah s sistemom socialnih zavarovanj.

Komisija ZDUS za zdravstveno in socialno varstvo tako v izjavi predlaga, da bi bil predloženi zakon le začasen, in sicer za obdobje 2022‒2025, nato bi bil sprejet nov sistemski zakon.

"Predviden način ocenjevanja upravičenosti oziroma potreb po storitvah dolgotrajne oskrbe je dodatni razlog, da upokojenci zakona ne moremo podpreti. Zato predlagamo, da zakonodajalec pripravi bolj enostavno in razumljivo metodologijo upravičenosti do storitev oziroma pravic do dolgotrajne oskrbe," so zapisali.

V ZDUS-u se zavzemajo za transparentnost porabe sredstev, jasno razmejitev med področjema zdravstvenega zavarovanja in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in zakonodajalcu predlagajo, da sledi nemškemu vzoru, kjer bolniške blagajne upravljajo tudi področje dolgotrajne oskrbe, vendar imajo ločene račune in področje delovanja službe, pri čemer obe področji upravljajo isti organi, torej skupščina in upravni odbor.

Prav tako opozarjajo, da v Sloveniji primanjkuje usposobljenih oskrbovalcev na domu, v predlogu zakona pa so izpuščene možnosti dodatnega izobraževanja oziroma usposabljanja prostovoljcev, brezposelnih ter drugih ljudi z visoko stopnjo empatije do starejših, ki bi bili primerni za tako delo in bi jih lahko vključili v mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu.

Zakon po oceni ZDUS-a rešitve išče samo v privatizaciji in vključevanju tujih izvajalcev. "Ne želimo, da bi sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, če potencialni upravičenci do nje ne bodo mogli uveljaviti svojih pravic, ker ne bo na voljo dovolj oskrbovalcev. Uresničevanje pravic, ki jih prinaša zakon, je nemogoče, če ne bodo zagotovljeni kadri in zmogljivosti za izvajanje dolgotrajne oskrbe," so opozorili.

Kljub kritičnim pripombam pa pozdravljajo ponovne razprave o dolgotrajni oskrbi in se zavzemajo za sprejem zakona, ki je v Sloveniji v pripravi že 20 let.