Dodatki k pokojninam za umetniške dosežke se v Sloveniji podeljujejo že od leta 1974, ko je bil sprejet tudi Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Novi Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bi tako po 50 letih nadomestil starega in po zagotovilih predlagatelja prinaša več preglednosti oziroma bolj jasne pogoje za podeljevanje dodatkov.

Izjemne pokojnine je v letu 2024 po trenutno veljavnem zakonu prejemalo 83 ljudi, a so med njimi tudi vdovci in družinski člani prejemnikov priznanj za dosežke na področju umetnosti. Ti so po starem zakonu upravičeni do dedovanja dodatka, po novem zakonu pa ne bodo več. Imena 83 prejemnikov dodatka niso znana. Stari zakon namreč ne predvideva vodenja javne evidence, zato seznam prejemnikov doslej ni bil dostopen javnosti, z novim zakonom bi se to spremenilo, na spletni strani navaja ministrstvo za kulturo.

Z novim zakonom se med tem ne spreminja vir financiranja. Dodatki k pokojnini bi se še naprej izplačevali neposredno iz proračuna in ne iz pokojninske blagajne.

Kdo bi po novem zakonu lahko uveljavil pravico do dodatka?

Pravico do dodatka bi po novem zakonu kot doslej lahko uveljavili prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo. Prešernove nagrade se podeljujejo že vse od leta 1947, od leta 1992 se nagrada za dotedanji opus oziroma za življenjsko delo običajno podeli dvema umetnikoma, izjemi sta leti 2001 in 2004, ko je nagrado za življenjsko delo prejel le po en ustvarjalec.

Po novem bodo pravico do dodatka lahko uveljavili tudi upokojeni prejemniki nagrade Prešernovega sklada, vendar le, če so poleg omenjene nagrade prejeli vsaj še eno od najvišjih nacionalnih nagrad (glej spodaj) ali eno od večjih mednarodnih nagrad. Obenem bodo ti ustvarjalci lahko uveljavljali le 50 odstotkov dodatka. Nagrade Prešernovega sklada se podeljujejo od leta 1962, od leta 1992 nagrado običajno prejme po šest ustvarjalcev na leto.

Do dodatka bodo upravičeni tudi prejemniki odlikovanja Republike Slovenije, za katero je iz utemeljitve razvidno, da je bilo podeljeno za delo na področju umetnosti. Državno odlikovanje podeljuje predsednik oziroma predsednica države. Tako kot prejemniki nagrad Prešernovega sklada bodo morali prejemniki odlikovanja izkazati še prejem ene od najvišjih nacionalnih ali mednarodnih nagrad na svojem področju ustvarjanja. Predvideno je, da bi ministrstvo za kulturo seznam nacionalnih nagrad, priznanj in odlikovanj vsakih pet let prevetrilo in ga po potrebi prilagodilo spremembam v kulturni praksi.

Kako se določa višina dodatka?

Pri določanju višine dodatka se bo upoštevala razlika med izhodiščno pokojnino upravičenca in odmerjenega zneska najvišje možne pokojninske osnove za 40 let delovne dobe. Dodatek bo pokril do 100 odstotkov razlike do najvišje pokojnine ali pa 50 odstotkov razlike do najvišje pokojnine.

Primer: Najvišja pokojninska osnova je bila 1. januarja letos 4880 evrov, odmerjen znesek pokojnine pa 3098 evrov. Od tega, torej odmerjenega zneska, se bo odštel znesek pokojnine, ki ga upravičenec prejema v mesecu, v katerem je vložil prošnjo za priznanje dodatka. Razlika med zneskom, ki ga prejema upokojenec, recimo, da bi bil ta 1344 evrov, in odmerkom najvišje pokojninske osnove, 3098 evrov, je osnova za odmero dodatka. V tem primeru osnova znaša 1754 evrov. Prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo bi se osnova izplačevala stoodstotno, prejemnikom nagrad Prešernovega sklada in republiškega odlikovanja skupaj z vsaj eno pomembnejšo nacionalno ali mednarodno nagrado pa petdesetodstotno.

Na ministrstvu za kulturo so za STA navedli, da natančna ocena finančnih posledic novega zakona za zdaj še ni mogoča, saj je odvisna od dejanskih zneskov pokojnin tistih, ki jim bo pravica do dodatka priznana. Ob tem pa so ocenili, da naj bi bila v naslednjih letih pravica do dodatka predvidoma priznana povprečno štirim upravičencem na leto, od katerih naj bi bil dvema priznan dodatek v višini 100 odstotkov, dvema pa 50 odstotkov. V tem primeru bi bil dodaten strošek za državno blagajno na letni ravni 61.572 evrov, navajajo na spletni strani ministrstva za kulturo.

Zakon predvideva, da bi se dodatek izplačeval v mesečnih zneskih skupaj s pokojnino in bi se usklajeval enako kot pokojnine.

Pravica do dodatka ne bo priznana prejemnikom priznanj, ki so bili pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev za naklepno kaznivo dejanje ter jim obsodba še ni bila izbrisana.

Računsko sodišče pred 15 leti pozvalo k prenovi zakonodaje

K sprejetju novega zakona, ki bi urejal področje podeljevanja izjemnih pokojnin, je že leta 2010 vlado in pristojna ministrstva pozvalo Računsko sodišče. V revizijskem poročilu je namreč ocenilo, da obstoječa pravna podlaga ne zagotavlja enakopravne obravnave vseh morebitnih upravičencev do izjemnih pokojnin. Prav tako je ugotovilo, da so kriteriji obstoječega zakona premalo jasni in omogočajo preveč arbitrarno odločanje o tej pravici, hkrati pa o dodelitvi izjemne pokojnine odloča vlada, kar tveganje za neenako obravnavo še povečuje.

Dodatek k pokojnini za izjemne športnike

Od leta 2017 v Sloveniji velja zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. V nasprotju z dodatkom za izjemne umetniške dosežke, ki predvideva 50- in stoodstotni dodatek, ta predvideva dodatek v višini 70 in 100 odstotkov razlike med pokojnino upravičenca do dodatka ter zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih. Odstotek je odvisen od vrste in števila prejetih medalj oziroma nagrad.

Kot je razvidno iz uradne evidence za obdobje med letoma 2017 in 2024, je bil ta dodatek doslej priznan 110 športnikom. Do dodatka so upravičeni vrhunski športniki, prejemniki olimpijske in paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih, šahovske olimpijade ali s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci. Upravičenci so tudi dobitniki Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek. Ko je bil zakon leta 2021 dopolnjen, ga je na glasovanju v DZ-ju podprlo 84 poslancev, le en je bil proti, še navaja STA.