"V slovenski politiki je ta hip malo jasnega," uvodoma pove Stepišnik. "Ena izmed bolj nenavadnih ali morda celo paradoksalnih stvari je dejstvo, da je mandatarsko kandidaturo Karla Erjavca pomagala zrušiti njegova lastna poslanska skupina. To je verjetno unikum v slovenski politiki. Verjetno bi bila situacija bistveno drugačna, če bi Erjavec prihajal v parlament s 44 glasovi – če bi imel na svojem krovu še Roberta Polnarja in Branka Simonoviča. Zdaj pa je z 42 glasovi, ki so jih pred zamrznitvijo Karla Erjavca vendarle napovedali, na mestu vprašanje, ali bo projekt KUL sploh doživel neki parlamentarni epilog."

DeSUS je po mnenju sogovornika na resni prelomnici in tako blizu roba političnega preživetja verjetno ni bil še nikoli. "Karlu Erjavcu v svoji vrnitvi ni uspelo prepričati in konsolidirati svoje stranke, kar kaže na to, da mu med odmorom od politike ni uspelo odložiti nekaterih stvari, ki jih je nosil v nahrbtniku svoje politične dediščine. In ta zgodovinski spomin deluje. Konsolidacija stranke je torej propadla. Manevri pridobivanja časa, kolebanje poslancev med vladajočo koalicijo in projektom Karla Erjavca kot mandatarja so pokazali, da je situacija v stranki slaba."

Statistika covida-19: vprašanje ne le za opozicijo, ampak predvsem za vlado
Hkrati pa je v negotovem položaju tudi vlada, ki je, vsaj na papirju, manjšinska. V tej situaciji je, poudarja urednik Večera, posebej unikatno za Slovenijo, da obstajata dva politična bloka in nobeden ta hip nima zanesljive večine: "Niti vlada – kljub štetju – ne razpolaga s trdnimi 47 glasovi. V to predpostavko je treba namreč vstaviti Zmaga Jelinčiča in njegovo zgodovino nepredvidljivih zasukov, cenikov in podobnega, o čemer se je špekuliralo v parlamentu. Ne nazadnje je tudi aktualni premier v preteklosti o tem špekuliral. Ves ta čas poteka tudi notranja borba v SMC-ju, katerega usoda je pretežno zapečatena. Situacija je konfuzna, nejasna, sploh ob tem, da smo v zimskem času in se koronavirus širi veliko hitreje, zato je vse skupaj verjetno slab obet za državljane."

Stepišnik opozarja tudi na širši družbeno-politični kontekst: imamo politično negotove razmere v času, ko cepiva, ki smo ga tako težko čakali, ni dovolj, ko se epidemija znova širi in ko strokovnjaki resno opozarjajo na nevarne mutacije virusa. "Kar pa je poskus konstruktivne nezaupnice vendarle prinesel, je razprava o bilanci soočanja Slovenije kot države in ne nazadnje politike z epidemijo covida-19. Slovenija je ta hip po številu smrti s covidom-19 na 100 tisoč prebivalcev najslabša na svetu. To eminentno politično vprašanje bi si absolutno morali zastavljati ne le v opoziciji, ampak predvsem v vladajoči koaliciji."

Na Janeza Janšo ima vpliv le Janez Janša
Bolj kot opozicija – se zdi – je ta hip po odlogu konstruktivne nezaupnice konsolidirana vladna koalicija. Tudi predsednik vlade po Stepišnikovih opažanjih daje občasne koncesije predsedniku SMC-ja pri njegovem megaprojektu turističnega holdinga, kot tudi posameznim poslancem, tik preden se je v SMC-ju lomila debata okrog morebitnih prebežnikov – Igorja Zorčiča, Janje Sluga, Branislava Rajića in nekaterih drugih.

"Janša je vendarle umiril nekatere konflikte, denimo glede financiranja STA-ja. V SMC-ju je očitno to zadosten razlog, da se nekako na to oprejo in živijo v lažnem upanju, da bo zdaj bolje. Oziroma v samopercepciji izjemnega vpliva, ki ga imajo na Janeza Janšo. A seveda vemo, da na Janeza Janšo ima vpliv le Janez Janša in verjetno nihče drug," meni Stepišnik in doda, da je SMC s temi kartami dolgo časa igral na obe strani. "Predvsem ključna figura, predsednik državnega zbora Igor Zorčič, je dajal signale opoziciji, da bi se lahko zgodila vrnitev. Po drugi strani pa je dajal signale, da bi to zgodbo, ki so jo začeli marca lani, lahko do konca branil in pokrival. Zadnja njegova dejanja glede sprememb poslovnika in spora, ki ga je izrisal duel Kordiš-Janša, pa kažejo, da se je trdno pozicioniral v aktualni koaliciji."