Dobili smo novo vlado, njene prve poteze pa so zamenjave kadrov. To je pričakovano in transparentno, pravi gost nove epizode podkasta o politiki Umetnost možnega, odgovorni urednik tednika Reporter Silvester Šurla. "Ivan Simič in Franci Matoz sta to razumela, Milan Krek pa ne," še dodaja. Eden večjih problemov v majhni Sloveniji, kjer se vsi med seboj poznamo, je po mnenju kolega Šurle korupcija. Po raziskavah se letno v nečednih poslih izgubi tri milijarde evrov. V mali državi med poznanimi ljudmi se vedno hitro odvijejo usluge, protiusluge in posledično nečedni posli pod mizo mimo utečenih pravil, nadaljuje odgovorni urednik Reporterja. "Če nova vlada ne bo znala s tem presekat in se bodo le lobiji zamenjali, bo Golobovo Gibanje Svoboda doletela podobna ali ista usoda kot SMC ali ne nazadnje isto, kot je v preteklosti doletelo LDS, potem ko je Janeza Drnovška nasledil Anton Rop."

Kmalu nova stranka na desnici?

Če je bila ponudba za volivce leve sredine vsa leta pestra in se je na liberalnem polu s pojavom Gibanja Svoboda, ki srka stranke s podobnim liberalnim programom, začela konsolidirati, je na desnosredinskem ali konzervativnem polu izbira bistveno manjša. V zadnjem desetletju se je zgodila popolna hegemonizacija okrog SDS-a. Poskus NSi-ja, da bi se oddaljil od SDS-a, je bil s prihodom Mateja Tonina na čelo stranke ustavljen. Zato se zdi, tako pravi Šurla, da je tudi pomemben del desnih izobražencev iz urbanih okolij ostal brez intimne izbire.

Peter Jambrek, dolgoletni ideolog slovenske desnice, v nedavnem intervjuju za Reporter omenja, da bo morda sčasoma nastala nova desno sredinska stranka, ki jo bodo vodili mlajši izobraženci desne usmeritve. "Jambrek pravi, da se je v devetdesetih šel pomemben del desne intelektualne srenje pridružil LDS – to so bili Rupel, Bavčar, Kacin itd. Takrat se je ta desna struja utopila v LDS, nakar se je to restavriralo z Virantovo Državljansko listo. Od tega je natanko 10 let in vemo, kakšen rompompom je bil, ko je Virant ustanovil mimo Janše. Z njim je Janša bolj obračunal kot z Jankovićem, ki je bil takrat tekmec za relativno zmago," opisuje Šurla.

Spomni, da je Janša začel napadati Reporter, ki ves čas velja za nazorsko desnosredinski tednik, in tudi pozivati bralce, naj ga ne kupujejo več, ko so objavili intervju z Žigo Turkom, ki je dejal, da bi z veseljem volil takšno desno stranko, ki bi jo vodila Romana Jordan (nekdanja evropska poslanka SDS, op. p.).

Medijski sistem si je Janša zamislil po vzoru Madžarske

Šurla tudi podrobno razloži, kako je SDS, ki povsem obvladuje ne le desnosredinskega političnega prostora, pač pa tudi desno orientirano civilno družbo, vzpostavil svoj vzporedni sistem na vseh področjih – od izobraževanja, medijev do drugih oblik družbenega življenja. "Vse to je nastalo z enim namenom – obvladovanja desnosredinskega družbenopolitičnega prostora in volilnega telesa," pojasnjuje sogovornik.

Medijski sistem si je Janša zamislil po vzoru sosednje Madžarske, kjer je Orban že zdavnaj vzpostavil svoj propagandni aparat in si podredil javne medije. Šurla razlaga, da so imeli v SDS-u načrt ustanoviti medije z velikim dosegom, kar je izbranim novinarjem in medijskim delavcem Janša osebno predstavil na sedežu stranke kmalu po tem, ko je prišel iz zapora (dogodek Šurla podrobno opiše tudi v svoji knjigi, op. p.). Del načrta je bila televizija, ki bi imela pol milijona gledalcev, in radio – želja je bila prevzem Radia 1, in seveda spletna stran. Šlo je za idejo o propagandni mašineriji, preoblečeni v medije. Cilj pa je bil na eni strani obvladovanje političnega prostora ali po domače, kot se izrazi Šurla, "pranje možganov", da bi ljudje stranki SDS sledili.