V državi vlada precejšnje nezadovoljstvo z delom vlade Roberta Goloba, temu pritrjujejo tudi meritve javnega mnenja, zlasti pa na vlado letijo kritične opazke iz gospodarstva, ker vlada tudi zaradi avgustovskih poplav uvaja dodatne obremenitve. Premier je – medtem ko popolnjuje svojo ministrsko ekipo – skušal skleniti vsaj začasno premirje z gospodarstvom.

Poslanka Gibanja Svoboda Mojca Pašek Šetinc je tudi uradno izstopila iz poslanske skupine največje vladne stranke. A njen odhod iz poslanske skupine po izključitvi iz stranke (še) ni spremenil razmerja sil v parlamentu, vladna koalicija ima, kljub bizarni epizodi s kozmičnim glasovanjem, še vedno trdno večino. Anže Logar je naredil še en korak k vstopu svoje platforme v politično areno, predsednik SDS-a Janez Janša je v intervjuju za Radio Ognjišče napovedal "nov faktor" na naslednjih volitvah. Logar je še vedno zaščiten pred napadi medijskega (predvsem spletnega) stroja največje opozicijske stranke. Ni pa nujno, da bo vedno tako – sploh če bodo ankete pokazale, da bi platforma lahko ogrozila primat SDS-a na desni sredini.

"Novi faktor" Logar

Anže Božič meni, da nedvomno še Anže Logar premore velik politični kapital, ki ga nosi s seboj še s predsedniških volitev, a hkrati ostaja več odprtih vprašanj kot odgovorov. "Ne vemo še, ali za katere volitve pripravlja svojo Platformo Sodelovanje. Evropske volitve so za udeležbo relativno enostavne, a verjetno ne prinašajo rezultata, za katerega si prizadeva Platforma. Doslej smo videli dve debati, ki so ju organizirali. Zadnja je bila manj obiskana kot prva, ki je bila tudi vsebinsko močnejša. A pomembneje se zdi, kdo se tam pojavlja in kdo se ne pojavlja," razmišlja Božič.

Ali je to dogovorjen projekt in ali je v konsenzu s stranko SDS in z Janezom Janšo ali gre za avtonomno pobudo in bo čez čas Anže Logar tekmec SDS? Gregor Drnovšek ne verjame, da gre za trden dogovor. "Mislim pa, da je voden vzporedno in z delnim odobravanjem. Nedvomno še premore Logar svoj politični kapital, kajti toliko glasov, kot jih je nabral na predsedniških volitvah, desnica že dolgo ni nabrala. Je pa njegova težava enostavno dejstvo, da so parlamentarne volitve še zelo odmaknjene" nadaljuje Drnovšek. "Če bi se podali s Platformo na evropske volitve, ki bodo junija prihodnje leto, bi seveda Logar verjetno moral biti nosilec. Glede na rezultate javnomnenjskih merjenj, bi ga skoraj gotovo poslali v Bruselj, kar po mojem ni njegov primarni cilj. Menim, da se želi počasi odlepiti od SDS-a. In bližje kot bomo državnozborskim volitvam, bolj se bo otepal svojega političnega predznaka, zato bo tudi bolj izpostavljen napadom."

Če bo Logar izstopil iz poslanske skupine ali na neki točki celo iz stranke, bo izgubil vso strankarsko podporo, ki je navsezadnje zelo pomembna tudi za delovanje v parlamentu. In če se to zgodi, se bo skoraj gotovo prebudila tudi SDS-ova medijska mašinerija, menita sogovornika tokratnega podkasta o politiki.

Premiki na desni: osamitev NSi-ja

Zanimivi so tudi drugi premiki na desni sredini, opozarja Drnovšek: "Vidimo, da gre stranka SLS sama na evropske volitve s svojim 'spitzenkandidatom' Petrom Gregorčičem. S tem je zavrnila sestavljanje skupne liste z NSi-jem, ki ostaja sam. Tudi v NSi-ju bo še zanimivo, kako se bodo ekipirali za te volitve, kjer vemo, da imata njihova trenutna evropska poslanka Ljudmila Novak in predsednik Matej Tonin različna stališča glede nastopa na volitvah. Hkrati bo Lojze Peterle prevzel pravico nad uporabo blagovne znamke SKD (Slovenski krščanski demokrati), pri čemer še ne vemo, v kakšnem kontekstu si je to zaželel."

Božič dodaja, da je drobljenje glasov na evropskih volitvah najmanj zaželeno in prinaša najmanj koristi. "SLS je bil za povezovanje na evropskih volitvah že dvakrat nagrajen. Možno je tudi, da gre za načrtno izrivanje NSi-ja iz politične igre in da je odločitev SLS-a povezana z nekim širšim načrtom SDS-a, kajti med SDS-om in NSi-jem obstaja konflikt, odkar nista stranki več skupaj v vladi. Nisem pa povsem prepričan, kako usoden je ta spor, kajti verjamem, da če bi se za desno sredino vnovič pojavila možnost oblikovanja vladne koalicije, NSi ne bi imel dileme, ali sodelovati ali ne v desni vladi. Tudi Logar je po eni strani zagotovilo za oblikovanje desne vlade, po drugi strani pa predstavlja tudi tveganje – kaj, če osvoji več glasov od SDS-a, v kar sicer ne verjamem, ali če stori podobno kot Gregor Virant, ki je po padcu desne vlade pomagal sestavljati koalicijo na levi."