Raziskovalca inštituta za zdravje in športne znanosti univerze v Cukubi na Japonskem, ene najelitnejših japonskih izobraževalnih ustanov, Sungčan Hong in Takeši Asaj sta se lotila natančne analize aerodinamičnih in drugih lastnosti uradne nogometne žoge svetovnega prvenstva v Braziliji.

Svojo študijo sta objavila v znanstveni reviji Scientific Reports, ki sodi pod okrilje založnika ene najprestižnejših znanstvenih revij Nature.

Let žoge s pomenljivim imenom brazuca (gre za slengovski izraz, s katerim označujejo brazilsko diasporo) sta preverjala v vetrovniku. Nogometaše je nadomestila robotska noga, ki je 40-krat brcnila žogo proti golu. Pri tem sta ugotovila, da nova žoga zanesljivo ohranja smer leta ne glede na to, kateri del žoge je bil v stiku z nogometnim čevljem.

Uradno žogo svetovnega nogometnega prvenstva je tradicionalno zasnoval Adidas in je naslednica serije žog tango 12. Žogo s tem imenom so uporabili na zadnjem evropskem nogometnem prvenstvu.

Številne Adidasove novosti
Adidas je v zadnjem desetletju precej eksperimentiral z zasnovami nogometnih žog. Žoga teamgeist 2, uporabljali so jo na EP-ju 2008, je bila zasnovana iz 14 delov, model jabulani, ki so ga uporabljali na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, pa je sestavljen le iz osmih plošč.

Cafusa, ki so jo predstavili na lanskem pokalu konfederacij, ima v primerjavi z drugimi žogami precej zapleteno strukturo iz 32 delov, razporejenih v prekrivajoče se kroge. Brazuca je v primerjavi s cafuso sestavljena le iz šestih plošč v obliki stilizirane črke x.

Nogometaši v preteklosti večkrat niso bili zadovoljni z uradnimi žogami na največjih tekmovanjih. Jabulani so preverjali že na številnih tekmah pred začetkom svetovnega prvenstva v Južni Afriki in kmalu je žoga postala tarča številnih kritik, da med letom večkrat spreminja smer.

Japonska znanstvenika sta se odločila, da poleg brazuce preizkusita še omenjene štiri druge žoge s prejšnjih tekmovanj, poleg njih pa še "običajno", iz 32 šesterokotnikov sestavljeno žogo molten vantaggio.

Preizkus v vetrovniku
V vetrovniku sta tako preizkušala zračni upor žog, in sicer z dveh različnih položajev. Izsledki za jabulani in brazuco so se precej razlikovali, odvisno od tega, s katero stranjo je bila žoga obrnjena proti vetru, izsledki pri brazuci pa so bili v obeh okoliščinah identični.

V drugem sklopu poskusov sta Hong in Asaj preverjala delovanje stranskih in dvižnih sil, ko se povečuje hitrost leta žoge, in sicer od 20 do 30 metrov na sekundo (žoge so pri poskusu sicer mirovale, povečevala sta le moč vetra v vetrovniku).

Omenjeni preizkus je najbolje prestal teamgeist 2, precej dobro tudi brazuca. Najslabše jo je odnesla žoga, ki je požela največ kritik v zgodovini svetovnih prvenstev, jabulani.

Brazuca najboljša tudi pri strelih
V zadnjem nizu testov je robotska noga po 40-krat brcnila žogo v gol (po 20-krat v različni smeri) z razdalje 25 metrov. Pri tem sta se najbolj obnesli brazuca in "običajna" Moltenova žoga, ki sta se po vsakem strelu znašli v istem delu mreže. Pri drugih se je let žoge spreminjal glede na to, v kateri del žoge je brcnila robotska noga.

Omenjena japonska raziskava naj bi potrdila, da bodo udeleženci svetovnega nogometnega prvenstva tokrat igrali - glede na lastnosti - z najboljšo žogo.

Japonska znanstvenika, ki sta velika nogometna navdušenca, eden vodi univerzitetno nogometno ekipo, pa omenjata, da njuna tokratna raziskava dokazuje, kako učinkujejo različne površine žoge. To bi lahko pomagalo pri izboljševanju strelskih tehnik nogometašev.