Smukači so ves dan na hudem mrazu (v zadnjeh dneh je bilo tudi do –20) in vetru, zato bi si želeli, da je ob progi Skala bife s toplim obrokom. Foto: Reuters
Smukači so ves dan na hudem mrazu (v zadnjeh dneh je bilo tudi do –20) in vetru, zato bi si želeli, da je ob progi Skala bife s toplim obrokom. Foto: Reuters

"Gostinska ponudba je zelo pomanjkljiva. Pričakoval bi, da bo olimpijski komite poskrbel za tople obroke. Dobimo le čips, nekaj oreščkov in čokolado. Očitno ne razumejo potreb vrhunskega športa," je dejal Christian Schwaiger in dodal, da je povsem drugače na tekmah svetovnega pokala.

Vzrok, da v Jančingu ni toplih obrokov, naj bi bili strogi covidni protokoli.

Schwaiger je že pred dnevi opozoril na to pomanjkljivost, vendar se ni nič spremenilo. Ob tem poudarja, da je v vasi, kjer prebivajo smučarji, hrana res vrhunska, kar so večkrat pohvalili tudi sami športniki.

Reprezentancam ne preostane drugega, kot da se znajdejo po svoje. Američani in Avstrijci na primer s seboj prinesejo hrano (predvsem testenine), ki za pripravo potrebujejo le vročo vodo.

Družina Kumaritašvili ohranja sankaško tradicijo
Od smrtne nesreče gruzijskega sankača Nodarja Kumaritašvilija na igrah v Vancouvru mineva 12 let. Zdaj je iz iste družine Gruzija na igre v Peking poslala novega sankača. "V vsaki generaciji naše družine je vsaj en športnik sankač. Z očetom nadaljujeva to tradicijo in greva po Nodarjevih stopinjah. Seveda boli, ko se spomnim nanj, a mi to daje tudi moč," je povedal 21-letni Saba Kumaritašvili, ki od lani nastopa tudi na tekmah svetovnega pokala.

Obarvana Bela hiša
Bela hiša v Washingtonu je v petek zasijala v barvah ameriške zastave – rdeči, beli in modri. Tako so se odločili v počastitev športnikov, ki predstavljajo ZDA na zimskih olimpijskih in paraolimpijskih igrah 2022 v Pekingu.

Voznik avtobusa kot uporabniki Facebooka
Tudi v Pekingu je med posameznimi prizorišči vzpostavljen dovršen avtobusni sistem. Avtobusi vozijo po do 40 različnih linijah, od katerih je vsaka speljana po drugi poti in samo do določenega cilja. Vse je dobro organizirano in jasno predstavljeno v posebni aplikaciji. Le v gorskem območju Džangdžjakov sta logistika in visoka tehnologija trčili ob svoje meje. Tu vozi avtobus v zanki po hribu navzgor in navzdol, ko pride na postajališče, pa mora potnik vzpostaviti očesni stik z voznikom – ta nato s palcem pokaže, kam gre: navzgor ali navzdol.