Toplo vreme je prebudilo tekače, temperature med 10 in 15 so idealne za tek. Foto: Reuters

Čeprav najbolj zagreti ljubitelji teka vztrajajo tudi v zimskih mesecih, večina tekačev v hladnejših dneh tek nadomešča z drugimi športi, kot so tek na smučeh, smučanje in vadba v dvoranah. Ob zgodnejši otoplitvi kot običajno pa letos nekoliko prej obuvajo tudi tekaške copate.

Prvi preizkus pripravljenosti bo Mali kraški maraton
Da se je v zadnjih dneh skupaj z bolj ugodnim vremenom že zgodil premik na področju rekreativnega teka, potrjujejo tudi prodajni trendi v trgovinah s športno opremo. Pri večjih trgovcih v Sloveniji po besedah prodajalcev tako v Ljubljani kot v Mariboru že več dni opažajo porast iskanja tekaške obutve in tekstila.

Pred vrati so tudi prve večje tekaške prireditve. Mali kraški maraton bo 24. marca, do Istrskega maratona (13. in 14. april) pa je še 40 dni.

Mali kraški maraton bo (24. marca) tradicionalno prvi preizkus tekaške forme. Foto: Miha Grgič Jelen

51 odstotkov Slovencev (dokaj) redno telovadi
Rekreacija je v Sloveniji pomembna družbena panoga, saj je visok delež prebivalstva telesno aktiven. Po raziskavi Eurobarometer iz leta 2017 namreč 15 odstotkov Slovencev redno telovadi, 36 odstotkov pa dokaj redno, skupaj torej 51 odstotkov, kar je med največjimi deleži v Evropski uniji. Le 24 odstotkov Slovencev nikoli ne telovadi, to je med najnižjimi deleži in za skoraj pol pod povprečjem v EU-ju (46 odstotkov).

Ista raziskava je ugotovila, da Slovenci najraje telovadijo na odprtem, v parkih in naravi. Več kot polovica je tako telesno dejavnih, v EU-ju je ta delež 40-odstoten.

Vsak deseti redno teče
Tek ob pohodništvu, kolesarstvu in plavanju velja za eno najbolj priljubljenih oblik rekreacije v Sloveniji. Čeprav temeljite domače raziskave na področju rekreacije ni že skoraj desetletje, po
ocenah poznavalcev več kot četrtina Slovencev vsaj občasno teče. Število aktivnih tekačev pa se je v zadnjem desetletju že sodeč po sami udeležbi na tekaških dogodkih krepko povečalo.

Eden najbolj znanih tekaških trenerjev Urban Praprotnik ocenjuje, da vsak deseti Slovenec redno teče, še več pa občasno. Porast teka kot načina rekreacije pripisuje predvsem zmanjšanju strahu pred tekom. Kot pravi, imajo mnogi odrasli strah pred tekom zaradi izkušenj iz osnovne šole.

"V vrtcu vsi otroci tečejo naokoli in to počnejo z veseljem, ko pa stopiš v šolo, se moraš kar naenkrat gnati in tekmovati. Mnogi zato v tej fazi izgubijo veselje do teka." Pomemben dejavnik pri odločanju za rekreativni tek je tako zavedanje, da ne gre za tekmovanje in dokazovanje, temveč prijeten način rekreacije in tudi možnost druženja in uživanja v naravi. "Ko človek rahlo zniža svoja pričakovanja, takrat lahko uživa," pravi Praprotnik.

Pomemben je užitek in tudi druženje
V zadnjih letih je opaziti veliko rast na področju organiziranih tekaških skupin, ki ponujajo možnost treningov tekačem vseh stopenj. Poleg vodene vadbe z usposobljenimi trenerji te dajejo poudarek tudi druženju.

"Rekreativni tek je namenjen temu, da človek uživa, s tem pa naredi nekaj dobrega za svoje zdravje in se tudi druži," dodaja Urban Praprotnik. Tistim, ki se v teh dneh po zimi znova lotevajo teka, priporoča postopnost in zavedanje, da je telo na tek po daljšem premoru slabše pripravljeno. "Marsikateri tekač se teka loti po principu 'bom tekel, kolikor lahko'. A če tečeš, kolikor si zmožen v določenem trenutku, si verjetno tekel preveč, saj te bo telo na to opozorilo šele dan ali dva kasneje z bolečinami v mišicah in sklepih."