Skok do zlate medalje! Foto: Reuters
Skok do zlate medalje! Foto: Reuters

Na portalu Športni SOS še vedno odgovarjamo na vaša vprašanja o olimpijskih igrah. Še vedno ste vabljeni k zastavljanju športnih zagonetk.

Vabljeni k sodelovanju

Vprašanja o športu, športni zgodovini in statistiki lahko pošljete po elektronski pošti ali Twitterju.

Športni SOS deluje tudi v avdioobliki ‒ naročite se na podkast SOS-odmev!

1783. Za zlato medaljo je v skoku v daljino odločal drugi najboljši izid. Ali se je še kdaj to zgodilo v zgodovini olimpijskih iger (če izvzamemo skoke v višino in ob palici, kjer pogosto odloča število neuspešnih poskusov)?
Tilen P.

Mihalinec Zidar z izidom sezone ostala brez polfinala

Prvi taki scenarij se je pripetil na olimpijskih igrah leta 1904 v St. Louisu, kjer sta Američana Martin Sheridan in Ralph Rose orodje vrgla 39,28 metra, kar je bil nov olimpijski rekord. O zmagi je odločal dodatni met, Sheridan je disk zalučal 38,97 metra daleč, Rose pa 36,74 metra.

Ralph Rose se je vseeno razveselil zlate medalje, saj je postal olimpijski prvak v suvanju krogle.

Izjemno zanimiv je bil razplet v ženskem peteroboju leta 1976, saj sta (Vzhodni) Nemki Siegrun Siegl in Christine Laser zbrali enako število točk (4745). O zlati medalji je odločal dodaten kriterij, Sieglova je imela boljše izide v treh disciplinah (100 metrov ovire, daljina in 200 metrov), Laserjeva pa v dveh (suvanje krogle, višina). Blizu zmagi je bila še ena Vzhodna Nemka Burglinde Pollak (4740 točk).