je na tem prizorišču slavil tako na veliki napravi kot letalnici.

Ta konec tedna Oberstdorf gosti prve letošnje polete, ki zaradi svoje atraktivnosti vedno vzbujajo ogromno pozornosti, tudi med bralci Športnega SOS-a.

905. Pred leti ste mi odgovorili na vprašanje, ali je komu v Planici uspelo dobiti tekme za svetovni pokal na vseh treh napravah. Zdaj me podobno zanima v Oberstdorfu: kdo je dobil tekme za svetovni pokal tako v okviru novoletne turneje kot na letalnici?
Erika

Oberstdorf je v okviru novoletne turneje prav vsako leto gostil tekmo na veliki skakalnici, a tekem v poletih je bilo precej manj (do letošnje sezone 15 posamičnih tekem), zato je seznam teh skakalcev precej kratek, na njem je pet imen.

Opomba: V stolpcu skoki je število zmag v okviru novoletne turneje (za svetovni pokal), v zadnjem pa posamične zmage v poletih.

V isti sezoni je na obeh napravah uspelo zmagati le Funakiju (1997/1998) in Schmittu (2000/2001).

906. Zamislimo si naslednji primer. Kamil Stoch na skakalnici v Oberstdorfu z zaletnega mesta številka 11 skoči 120 metrov, za vetrno izravnavo ne dobi točk, vsi sodniki ga ocenijo z oceno 19 in s tem prevzame vodstvo. Nato z istega zaletnega mesta skoči Domen Prevc prav tako 120 metrov, za vetrno izravnavo dobi +0,1 točke, vsi sodniki ga prav tako ocenijo z 19. Prevc prevzame vodstvo za 0,1 točke. Druga serija je zaradi premočnega vetra odpovedana in Domen Prevc zmaga. Zanima pa me: ali je minimalni veter v hrbet Domnu Prevcu (ki mu je prinesel 0,1 točke dodatka) res skakalca tako oviral, da ni skočil 120,5 metra? Daljave namreč merijo samo na 0,5 metra natančno. V tem primeru je vetrna izravnava nepravična ali pa je merjenje dolžine skoka premalo natančno za tako majhne razlike v moči vetra.
Primož Šfiligoj

S tem hipotetičnim primerom smo se obrnili na strokovnega komentatorja TV Slovenija in tehničnega delegata Jelka Grosa, ki se z bralcem strinja, odgovarja pa:

"Vetrna izravnava ni popolna pravica. Vetrna izravnava je približek kompenzacije smole ali sreče, ki jo ima tekmovalec z vetrom. Do kompenzacijskega faktorja pridemo na način, da merimo moč vetra, preračunan vpliv na smer letenja ali tako imenovani tangencionalni veter. Na skakalnici je osem anemometrov in vsakemu se določi faktor pomembnosti. To, kar gledalci vidijo, je povprečna vrednost ob upoštevanju faktorja pomembnosti. Zato lahko trdim, da je omenjeni končni rezultat v opisanem primeru 0,1 točke bolj vpliv sreče kot pa boljšega skoka. Če 0,1 točke preračunamo v veter na povprečni skakalnici večji kot 135 metrov, to znese približno 0,008 m/s, preračunano v metre pa znese 4 milimetre."