Športni SOS se tokrat ukvarja s pogostostjo teniških preobratov v zadnjem desetletju na teniški turneji ATP.

189. Kako pogosto tenisač po izgubljenem prvem nizu dobi dvoboj z 2:1? Zanima me trend v zadnjih desetih letih.
Toni Cahunek

Pri analizi sem upošteval vse turnirje od leta 2004 naprej, na katerih so tenisači igrali na dva dobljena niza. Tako sem izpustil vse grand slame in tiste finale turnirjev, na katerih je bilo treba igrati na tri dobljene nize. Naštetim merilom tako zadošča 22.480 dvobojev.

V tem obdobju se je 66,46 odstotka vseh obračunov končalo z izidom 2:0 v nizih. Najmanj dvobojev, ki so se končali v dveh nizih, je bilo v sezoni 2006 (64,11 odstotka), največ pa leta 2012 (67,98 odstotka), kar lahko preverite na spodnjem grafu.

V preostali tretjini primerov je o zmagovalcu odločal tretji niz. 15,70 odstotka dvobojev je dobil tisti tenisač, ki je dobil uvodni niz, 17,83 odstotka dvobojev pa tisti, ki je prvega izgubil, a nato vseeno zmagal (preverite na grafu).

Podatka o razpletih tretjih nizov lahko obravnavamo tudi samostojno. Zadnji graf tako kaže, da odločilni niz dobi slabih 47 odstotkov tistih igralcev, ki so bili uspešni v uvodnem nizu, in dobrih 53 odstotkov tistih igralcev, ki so dobili drugi niz. Graf tudi kaže, da je bila največja razlika v letih 2007 in 2009.

Zanimivo je, da Španci spadajo med tiste igralce, ki jim je v zadnjih desetih letih največkrat uspelo zaostanek 0:1 v nizih pretvoriti v zmago. Na vrhu te lestvice je David Ferrer, ki je dobil kar 67 dvobojev, v katerih je že zaostajal.

Pri vrhu so tisti tenisači, ki sicer igrajo največ dvobojev. 24 igralcev je v zadnjem desetletju vsaj 40-krat zmagalo po zaostanku v nizih 0:1, med temi pa je Andreas Seppi tisti igralec, ki ima med svojimi zmagami najvišji odstotek zmag po zaostanku (Italijan je od leta 2004 naprej na turneji ATP dobil 198 dvobojev na dva dobljena niza, od tega je 50-krat izgubil uvodni niz; odstotek takih zmag je torej 25,25).