Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katarina Šeme je svoj prvenec, risoroman Sumatra, intenzivno ustvarjala približno leto in pol, pri tem je spoznala, da za dolge zgodbe potrebuje samoto in da pri tem lahko celo uživa.
"Spopadanje z neprijetnimi izkušnjami je tisto, kar vzameš s seboj domov − sebe malce spremenjenega in malce bolj utrjenega. Morda sem se v nekaterih ozirih presenetila pozitivno, v nekaterih pa negativno," je bivanje na Sumatri povzela Katarina Šeme.
Beseda leta 2022 je postala gasilec, za kretnjo leta pa je bila izbrana "vse je v naših rokah". Akcijo je tudi tokrat vodil ZRC SAZU, pri njej pa smo sodelovali na naši spletni strani.
Tadej Golob ni le učinkovit in plodovit pisec, ampak tudi bralec. V srednji šoli je tako, denimo, prebral tudi po 400 strani na dan, danes pa se loteva branja predvsem klasik.
Podkast Številke je pred dnevi dopolnil osem let delovanja, ob tej priložnosti bo 22. 2. potekalo živo snemanje jubilejne 222. epizode, osrednji gost bo glasbenik Matevž Šalehar Hamo.
"Vsaka nova knjiga ni lažja, ker si jih že napisal 15, ampak morda celo težja, ker si jih že napisal 15. Sprašuješ se, ali bo 16. še v redu, ali jo bodo ljudje kupovali in brali," dvom pri nastajanju knjig opisuje uspešni pisatelj Tadej Golob.
En trenutek, en nasmeh, eno veselje, ena sreča. Ljudje ob koncu leta radi delamo lestvice, ki nas spominjajo, kaj lepega, enkratnega in morda neponovljivega smo občutili.
Eva Pavlič Seifert in Aljaž Celarc sta knjigo o življenju in delu z lesom pisala približno eno leto, pri tem procesu se nista le učila o lesu, ampak sta pridobila tudi znanje o vizualnem opremljevanju, skiciranju in risanju.
"Ni treba, da si perfekcionist. Treba je poskusiti, če boš samo čakal, potem ne boš nikoli ničesar storil," svojo filozofijo povzemata Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert, ki sta se iz Nizozemske preselila v Slovenijo, kjer sta obnovila staro leseno hišo.
Izbor besede leta 2022 prihaja v sklepni del. Strokovna komisija je izbrala deset besed finalistk, med katerimi lahko glasujete za naziv beseda leta.
Irena Štaudohar je ob pisanju knjige Kaj hoče ženska (spet) spoznala, kako uživa pri svojem delu, pa čeprav ji gre to včasih na živce. Pomembna pri delu sta občutek svobode in strasti.
"Želim si, da bi ljudje imeli več spoštovanja do umetnosti. Verjamem, da umetnost lahko spremeni posameznika, da je boljše volje, vitalen in ga zanimajo določene stvari," je prepričana novinarka in pisateljica Irena Štaudohar.
Tomaž Grušovnik je gradivo za knjigo Midva ne bova rešila sveta sestavil na različnih simpozijih, knjigo pa je napisal med bolniškim dopustom, ko je čakal, da se mu je zacelila vneta kirurška rana.
Motnje hranjenja so duševne motnje, ki pogosto ostajajo nerazumljene. Predvsem zaradi notranjega sveta oseb, ki ostaja zunanjemu svetu nerazkrit in zato pogosto tudi nerazumljiv.
"Lažne novice niso nič drugega kot poskus širjenja laži. Ta pa je stara toliko kot resnica, na neki način že od začetka življenja. Že virusi želijo pretentati imunski sistem in se predstaviti kot dobri mikrobi," razmišlja filozof Tomaž Grušovnik.
"Poskusila sem napisati zgodbo, kakršne še ni bilo, čeprav naj bi bile že vse zgodbe napisane," je pesnica in pisateljica Katja Gorečan opisala nastanek knjige Materinska knjižica, v kateri opisuje spontani splav.
ZRC SAZU že sedmo leto izbira besedo leta, pri akciji pa spet sodelujemo tudi na MMC-ju. Beseda leta 2022 bo znana na začetku januarja, vse pa začenjamo z naborom besed finalistk, pri katerem lahko sodelujete tudi vi.
"Tekst ni bil napisan, da bi deloval terapevtsko, ampak da odpre temo, o kateri je toliko tišine. Mogoče je to lahko terapevtsko, meni pa se zdi nekaj, kar upam, da odpre upanje," knjigo Materinska knjižica in temo spontanega splava opiše Katja Gorečan.
"Kako čudovito je imeti čas za posvetitev samo eni temi," je ob pisanju knjige Zadnji dve spoznala Maja Prijatelj Videmšek, soavtor Boštjan Videmšek pa je bil vesel ugotovitve, da lahko piše v dvoje.
Na svetu živita le še dve beli severni nosoroginji, ki travo mulita v Ol Pejeti. Ko sta zakonca Videmšek prvič stopila v kenijski rezervat, sta doživela magični trenutek, samo spogledala sta se in takoj jima je bilo jasno, da želita napisati knjigo.
Neveljaven email naslov
