Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Del nagiba, da sem se začela učiti slovenščino, je bila želja razumeti kolesarje," o svoji fascinaciji nad slovenskim kolesarstvom razmišlja novinarka Kate Wagner. Zanimanje je preskočilo tudi na knjige in srednjeveške gradove.
"Na ladji sem se naučil, da se tam resnično nihče nikdar ne meša v delo nekoga drugega, če ga ta izrecno ne povabi oziroma prosi za pomoč, ker bi to v nasprotnem primeru pomenilo nezaupanje oziroma nespoštovanje," pripoveduje Lotos Vincenc Šparovec.
"Smrti sem se zavedel, ko je bil moj cimer na onkološkem inštitutu vedno nasmejan, a se mu je ponovila bolezen in kar naenkrat ga ni bilo več. Takrat se pač zaveš umrljivosti," o minljivosti razmišlja Jaka Jakopič, soustanovitelj društva Onkoman.
"Ko sem pisala interpretacije raziskave in sem jih hotela prebrati na glas, so mi kar tekle solze, ker so bili rezultati katastrofalni," o realni sliki kulturno-kreativnega sektorja priznava raziskovalka Eva Matjaž.
"Že od nekdaj 'fan' Radia Ga Ga in Saša Hribarja. Ko sem ga prvič videl, je bilo, kot da sem videl svojega idola, človeka, ki sem ga res občudoval. Z njim me je doletela sreča, da je bil moj mentor," se velikega ustvarjalca spominja Tilen Artač.
Mojca Delač ima v sebi veliko radovednosti, hkrati pa dodaja, da je v življenju treba imeti tudi srečo, da si obkrožen z ljudmi, ki to prepoznajo, spodbujajo in te znajo motivirati. Njena zvedavost je zaslužna za radijsko oddajo Možgani na dlani.
Prvi primer okužbe z novim koronavirusom se je v Sloveniji pojavil 4. marca 2020. Od takrat v tej novici dnevno spremljamo dinamiko najpomembnejših podatkov.
"Ti ne moreš biti avtistična, ker poznam osebo X, ki je moškega spola, on je majhen otrok. On se čisto drugače obnaša kot ti, torej ti ne moreš biti avtistična," je tisti predsodek o avtistih, ki ga je Urša Kutnar največkrat slišala.
"Slovenski film ni samo umetnost, ampak tudi velika gospodarska priložnost. Vsak evro, ki ga vložimo v slovenski film, poleg tega evra prinese še dodatnih 80 centov," je slikovit filmski scenarist in režiser Matevž Luzar.
V atriju ZRC SAZU so slovesno razglasili besedo leta 2023, to je postala ujma. Tokrat je glasovalo približno 4000 ljudi, največ glasov je torej prejela ujma (21 odstotkov), sledita pa ji nutrija (14 %) in bralna pismenost (12 %).
Akcija beseda leta 2023 gre počasi h koncu, svoje glasove lahko oddate do torka, ko se bo izbor tudi končal. Izbirate lahko med 11 kandidatkami, tokrat pa jih lahko podrobneje tudi spoznate.
Knjiga je intimna stvar, če si jo prebral, si vanjo investiral veliko časa in premisleka, potem je tvoje priporočilo še toliko vrednejše, o pomenu književnih priporočil od ust do ust razmišlja pesnica in urednica Anja Zag Golob.
Iskanje besede leta je prešlo v drugo fazo, strokovna komisija je izbrala besede finalistke, med katerimi lahko že glasujete za besedo leta 2023, ki bo znana 9. januarja.
"Poker je igra, kjer ima sreča na kratek rok velik vpliv, ampak na dolgi rok pa se popolnoma izniči. Več kot igraš, vedno bodo na koncu v ospredju boljši igralci," je prepričan Luka Kovač, ki ga pokeraška srenja pozna pod vzdevkom CoreySteel.
Marija Jakopin se je v otroštvu brezskrbno igrala v gozdu, ga raziskovala in opazovala, kako drevesa rastejo ter se razvijajo. Po slovesu od programerske službe pa ji gozd danes predstavlja službo, saj v njem gospodari, prav tako pa v njem najde mir.
Že osmo leto se podajamo na lov za besedo leta. Akcijo tako kot vselej vodi ZRC SAZU, pri izboru smo poleg tudi na MMC-ju, s svojimi predlogi pa lahko tako kot vselej sodelujete tudi vi.
Pri razvoju umetne inteligence strah pred uničenjem človeštva vsaj ta hip ni prav realen, po mnenju filozofinje Olge Markič sta pomembnejši temi njene regulacije in uporabe v smeri, ki bi vodila v kognitivno lenobo.
"Težava so otroci, ki so pri 30 letih še vedno doma in ne tisti, ki se pri 16 letih želijo odseliti," relativno pozno osamosvojitev slovenskih otrok komentira psiholog Aleksander Zadel.
"Očitno imam tisti čut odgovornosti, ki mi v možganih kljuva in pravi, kaj se sme početi in česa ne," je skomine o zlorabi prostega časa pregnal Jernej Dirnbek, ki ta čas raje bolj učinkovito nameni ustvarjanju glasbe ali pisanju knjig.
"Recepta za srečo ni. Vsakogar osrečuje nekaj drugega, ne obstajajo instantne rešitve, kar je za marsikoga žalostno, ker smo v obdobju, ko si želimo hitrih rešitev, obstajajo pa majhni koraki," o sreči na delovnem mestu razmišlja Petra Božič Blagajac.
Neveljaven email naslov
