V Sudanu že šesti dan potekajo spopadi med vojsko in paravojaško skupino Sile za hitro podporo (RSF), do zdaj pa je propadlo že nekaj poskusov premirja med obema vojaškima frakcijama, ki vodita državo od vojaškega udara leta 2021. Spor med poveljnikom vojske Abdelom Fatahom Al Burhanom in njegovim namestnikom Mohamedom Hamdanom Dagalom - Hemedtijem, ki poveljuje paravojaški skupini, je izbruhnil zaradi načrtovane vključitve RSF-ja v redno vojsko.

Vse se je začelo s prejšnjim predsednikom Omarjem Al Baširjem, saj je ustvaril paravojsko, ki je bila nekoč njegova osebna garda, je v pogovoru z Mitjo Pečkom za Val 202 povedala Šonaja, ki se je pred več kot štirimi desetletji preselila k možu v sudansko prestolnico.

Vodenje teh paravojaških sil je Bašir zaupal Hemedtiju, ki izhaja iz beduinov iz Darfurja in prvotno izvira iz Čada, kot plačilo za poveljevanje osebni gardi pa mu je dal v upravljanje rudnik zlata.

Pred strmoglavljenjem Baširja leta 2019 se je Hemedti prikupil prebivalcem, ko ni upošteval predsednikovega ukaza za streljanje na protestnike, čeprav so vedeli za njegova dejanja v Darfurju, kjer ima po besedah Šonaje na vesti kar precej življenj.

Hamdok cenjen med ljudmi

Po padcu Baširja je bila vzpostavljena prehodna vlada, v kateri je sedelo pet civilistov in pet predstavnikov vojske, ki so se dogovorili, da se čez 36 mesecev oblikuje civilna oblast, a se to ni zgodilo, saj sta Burhan in Hemedti združila moči in izvedla vojaški udar, s katerim sta odstavila začasnega premierja Abdalo Hamdoka.

Kot pripoveduje Šonaja, je bil Sudan v času vojaškega udara v zelo slabem položaju. Hamdoka opisuje kot izobraženega človeka in dobrega voditelja, ki bi potreboval nekaj časa in bi lahko Sudan rešil težav, ki jih je državi zapustil Bašir, a z vojaškim udarom je šlo "vse v maloro" in začelo se je težko življenje z visokimi življenjskimi stroški.

Zaradi težkih razmer so bili v Sudanu ves čas protesti, na katerih so ljudje zahtevali odstavitev Burhana in vzpostavitev civilnih oblasti. Ti protesti, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve, so trajali vse do prejšnjega tedna, je povedala Šonaja.

Med generaloma se je zaostrilo, potem ko je Burhan zahteval vključitev paravojaških sil v redno vojsko, za kar pa je Hemedti zahteval več časa, vsaj nekaj let, ne samo nekaj mesecev. Burhan je bil po besedah Šonaje tudi stisnjen v kot, saj bi moral 6. aprila podpisati predajo oblasti civilnim predstavnikom, kar pa je na ta datum zavrnil.

Brez vode in elektrike

Ko so izbruhnili zadnji spopadi v soboto, je bila Šonaja na vrtu in zalivala drevje, nato pa v daljavi zaslišala streljanje. V tistem trenutku jo je poklicala hčerka in jo obvestila, da so se začeli spopadi med silami obeh generalov. Od takrat tudi nimajo več elektrike, a je priskočil na pomoč sosed, ki ima dober agregat in je že večkrat pomagal pri oskrbi z elektriko, ko so se v preteklosti pojavljale prekinitve. Težava je tudi prekinjena dobava vode, saj so bili v napadih poškodovani tudi vodni objekti.

Njena hiša je od letališča oddaljena le pet kilometrov in približno osem kilometrov od glavnega štaba vojske, ki sta oba tarča napadov in prizorišči spopadov, zaradi česar so težava zablodeli izstrelki. Eden od takih izstrelkov je zadel tudi bližnjo hišo in zaradi eksplozije se je streslo tudi njihovo domovanje.

Dobro je, da niso prekinjene komunikacijske povezave, saj mobilno omrežje in medmrežje delujeta še naprej. "Tokrat niso usmerjeni proti ljudstvu, zato so nam pustili internet, saj gre za obračun med Burhanom in Hemedtijem," pravi Šonaja in dodaja, da vseeno na koncu plačajo ljudje, saj je veliko žrtev.

Če bi se razmere še bolj zaostrile, bodo razmislili, da bi odšli iz Kartuma in najeli kakšno hišo v bližnjem mestu, a zaradi velikosti države so taka mesta oddaljena od prestolnice po nekaj ur. Šonaja se je za vsak primer prijavila tudi pri slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve za primer morebitne evakuacije ob nevzdržnosti razmer.