Nezakonita sečnja je eden od razlogov za vse večjo degradacijo in erozijo prsti. Foto: EPA
Nezakonita sečnja je eden od razlogov za vse večjo degradacijo in erozijo prsti. Foto: EPA

Gozdovi so bili stoletja osrednji del življenja prebivalcev Gvineje Bissau, ki so jih imeli tudi za duhovne kraje. Izkoriščanje naravnih bogastev, tudi gozdov, je v državi omejeno, sečnja in prodaja dreves pa je strogo prepovedana.

Velik del države prekrivajo gozdovi, ropanje surovin v zadnjih letih pa je ogrozila njene naravne zaloge nekaterih najbolj vrednih vrst lesa.

Ena največjih groženj za gozdove v državi se je pojavila leta 2012, ko je udar oslabil oblast centralne vlade. To je povzročilo nezakonito sečnjo v večini gozdov, pri čemer pa so, kot poroča Al Džazira, sveti gozdovi ostali večinoma nedotaknjeni.

Nezakonito podiranje dreves so oblasti delno ustavile leta 2015, ko so sprejele moratorij na sečnjo in izvoz lesa. Oktobra lani pa je vlada predlagala umik te prepovedi, kar je povzročilo zaskrbljenost okoljevarstvenih aktivistov, ki se bojijo, da bi se lahko vrnili v čase nezakonite sečnje med letoma 2012 in 2015.

Predlog mora podpisati predsednik

Vladni predlog predpostavlja "poseben režim", ki vključuje pogozdovanje, sečnjo pa omejuje na 14 vrst dreves, pri čemer to zahteva posebna dovoljenja, predvidene so tudi kvote. Predlog čaka na podpis predsednika Umara Embalója.

Vodja Inštituta za bioraznolikost in zaščitena območja v Gvineji Bissau Abilio Rachid Said je dejal, da sprejem tega predloga državo vrnil v stanje pred letom 2014. Dodal je, da bi morali pred dvigom moratorija oceniti, koliko dreves je bilo posekanih, in začeti pogozdovanje vrednih vrst dreves.

Medtem zagovorniki ponovne sečnje trdijo, da bi umik prepovedi koristil lokalnemu gospodarstvu in pomagal ustvariti delovna mesta na pohištvenem trgu.

Lani je policija ugotovila, da je zasežen nezakonito posekan les povezan s kitajskim podjetjem z domnevnimi povezavami s premierjem Nunom Nabiamom.

Januarja 2018 pa je vlada naredila izjemo pri izvozu in prodala zalogo okoli 180.000 hlodov. Hlode so zasegli med letoma 2014 in 2016, prodali pa naj bi jih kitajskim kupcem.

Nekdanja ministrica za kmetijstvo in gozdove Gvineje Bissau in višja svetovalka Organizacije ZN-a za hrano in kmetijstvo (FAO) Nelvina Barreto je dejala, da se dvig moratorija nanaša na nekaj vrednih vrst dreves, ki potrebujejo 35 do 40 let, da dosežejo zrelo dobo. Gre za vrste dreves, ki so bile najbolj iskane tudi v obdobju med letoma 2012 in 2014.

Izvoz lesa iz Gvineje Bissau na Kitajsko je znašal leta 2007 61 ton, leta 2014 pa 98.000 ton, poroča Al Džazira, ki navaja podatke državne Agencije za okoljske preiskave.