S fleksibilnim urnikom nadur, načrt naj bi oznanili prihodnji mesec, želijo spodbuditi, da bi ljudje več delali med tednom v zameno za daljši dopust, kar naj bi blagodejno vplivalo na družinsko življenje, obetajo pa si tudi večjo produktivnost. Predlagatelji načrtujejo, da bi s spremembo sistema nadur dejansko v celoti ljudje delali manj, kar naj bi jih spodbudilo k ustvarjanju družine. Rodnost v Južni Koreji je zdaj najnižja na svetu, prihodnje leto naj bi bila le 0,7.

Sprememba zakonodaje bi nasledila zakon iz leta 2018, ki je omejil delovni teden na največ 52 ur: 40 ur rednega dela in 12 ur nadur. Ministrstvo za delo je v izjavi dejalo, da je zakon zastarel. "Če delate na primer v tovarni sladoleda, lahko med sezono delate več, potem te ure prihranite, da greste lahko na daljši dopust," je dejalo ministrstvo ob napovedi reforme.

Predlog zakona predvideva, da bi se lahko delodajalec in delavec sama dogovorila, ali se za obravnavano obdobje nadur šteje ali teden, zdaj je dovoljenih največ 12 ur nadur, ali mesec, v katerem je dovoljenih 52 nadur, ali četrtletju, ko je dovoljenih 140 nadur, polovica leta (250 ur) ali pa bodo nadure obravnavali na letni ravni, ko je dovoljenih 440 ur.

Po novem zakonu bi lahko delavec na teden, kadar bi bilo obravnavano obdobje enega meseca ali več, oddelal kar do 29 nadur, kar pomeni 69-urni delavnik. Nadure bi potem lahko izkoristili za daljši dopust, vendar pa pravil glede tega niso objavili.

Sindikati so proti spremembi

V sindikate je v Južni Koreji vključenih le 14 odstotkov delavcev, kažejo podatki za leto 2021, kar pomeni, da je pogajalski prostor za delavce že v osnovi zelo majhen. V izjavi je združenje ženskih zvez sporočilo, da "le regulacija, kot je 52-urni delavnik in pritisk sindikatov, lahko zaščiti delavce pred dolgim delavnikom".

Zakon mora potrditi še južnokorejski parlament, kjer pa imajo večino politični nasprotniki predsednika Yoon Suk-yeola. Opozicijski politiki so že dejali, da nasprotujejo predsednikovemu načrtu. "To je bližnjica do izumrtja prebivalstva," je dejal član opozicijske Demokratične stranke Koreje.

Na ministrstvu za delo so takšne kritike zavrnili, ker da bo predlog omogočil več možnosti.

Po sicer še neuradnih podatkih OECD-ja za leto 2021 je več kot 18 odstotkov Južnih Korejcev delalo več kot 50 ur tedensko. Pred njimi so po dolžini delavnika le Turčija, Mehika, Kolumbija in Kostarika.

Pričakovano so predlog zakona podprli delodajalci, medtem ko so delavci in stroka previdni.

"Lepota vpeljave 52-urnega delavnika je bila, da je bil dan jasen signal delodajalcem, sindikatom in zaposlenim, da je res treba nekaj narediti glede dolgih delavnikov," je dejal Willem Adema, višji ekonomist v OECD-jevi skupini za socialno politiko. "Če je namen zakonodaje, da omogoči večjo fleksibilnost, potem je to dobro. Toda ne zdi se tako."

Vlada vztraja, da bi nova zakonodaja omogočila, da bi ljudje lahko porabili nadure za počitnice.

Profesor sociologije Lee Min-ah pravi, da bi podaljšanje delavnika, četudi začasno, v vsakem primeru bolj vplivalo na ženske kot moške. "Če mora moški delati dlje, potem bo to zmanjšalo ekonomsko dejavnost žensk, povečala pa se bo njihova odgovornost za skrb za družino."

Južna Koreja ima že zdaj najnižjo rodnost na svetu, po drugi strani pa se njeno prebivalstvo stara. Vladni podatki kažejo, da se bo število delovno aktivnih z 38 milijonov leta 2019 do leta 2040 zmanjšalo za več kot devet milijonov.

29-letni uradnik Lee Yoon-sun pravi, da bi bilo moteče, da bi bili najprej dolgi delavniki, potem pa bi sledil oddih. "Najprej dolgi delavniki, ko je veliko dela, in potem počivanje, ko je manj dela, se zdi kot vzorec, ki bo privedel do nepravilnega življenja, to bo vplivalo na otroke in na skrb zanje," je dejal Lee, ki je brez otrok.

Drugi delavci pravijo, da novi načrt ignorira veliko kulturnih in družbenih odtenkov dela v Južni Koreji. "Če je ura 18.00, ne pobegneš samo skozi vrata, ampak se previdno oblečeš in paziš, kaj počnejo tvoji sodelavci, da ne boš ti tisti, ki odide, medtem ko vsi drugi še delajo," je dejal 27-letni Albert Kim, ki živi v Seulu in tudi nima otrok. "Obstaja veliko sivih področij, za katere si želim, da bi ga predlog zakona obravnaval."