Ameriški predsednik Donald Trump je že marca letos podpisal memorandum za uvedbo carin na uvožene dobrine iz Kitajske. Foto: Reuters
Ameriški predsednik Donald Trump je že marca letos podpisal memorandum za uvedbo carin na uvožene dobrine iz Kitajske. Foto: Reuters
Kitajska je znova napovedala povračilne ukrepe, če bo Trump še zaostroval spor. A Peking se Washingtonu ne more maščevati v enakem obsegu, saj Kitajska uvozi veliko manj ameriškega blaga, kot pa ga sama izvozi v ZDA. Foto: Reuters

Kot je poročal Wall Street Journal, bo odločitev o posebnih carinah na kitajsko blago v vrednosti 200 milijard dolarjev znana že v teh dneh.

Na pisanje ameriškega časopisa se je že odzval Peking, ki je zagrozil z neudeležbo na trgovinskih pogajanjih z ZDA, ki so predvidena za 20. september. Sicer pa je kitajska vlada že večkrat napovedala, da bo na ameriške carine odgovorila s protiukrepi. Neimenovani viri Wall Street Journala trdijo, da se ne bodo pogajali "s pištolo, naperjeno v glavo", hkrati pa razmišljajo, da bi prepovedali izvoz delov in sestavin, ki jih nujno potrebujejo ameriška podjetja.

Podražitev blaga na ameriškem trgu
Kot nadalje poroča Wall Street Journal, naj bi se ameriški predsednik Donald Trump le nekoliko omehčal in uvozne carine postopno višal z 10-odstotnih na 25-odstotne. To bo veljalo za tehnološke izdelke, morsko hrano, pohištvo, gume, kemikalije, plastiko, kolesa in otroške sedeže. Z dodatnimi carinami bi bila tako obremenjena polovica vsega izvoza kitajskega blaga v ZDA. Ameriški uvozniki se bojijo, da se bo blago na domačem trgu občutno podražilo.

Trump zahteva, da Kitajska zmanjša svoj presežek v trgovini z ZDA, ki je bil lani 375 milijard dolarjev (319 milijard evrov), konča krasti ameriško intelektualno in tehnološko lastnino in odpravi subvencije za domačo proizvodnjo visoke tehnologije.

Spomnimo. ZDA so konec avgusta uvedle drugi sveženj carin na uvoz kitajskega blaga v skupni vrednosti 50 milijard dolarjev (42 milijard evrov). Kitajska se je odzvala s povračilnimi ukrepi in na ameriški uvoz uvedla carine za 16 milijard dolarjev (29,12 milijarde evrov). Carine med drugim veljajo za ameriški premog, bencin, avtomobile, motocikle in medicinsko opremo.