Naložba v jez bi bila del pobude Global Gateway, ki jo je lani decembra napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in s katero želi Evropska unija tekmovati s kitajsko pobudo Pas in cesta, v okviru katere Peking že desetletje sodeluje pri infrastrukturnih projektih po vsem svetu.

Tadžikistan je gradnjo jezu in hidroelektrarne Rogun začel leta 2016, projekt pa naj bi srednjeazijski državi prinesel neodvisnost od ruske energije.

Evropska investicijska banka (EIB) do zdaj ni sodelovala pri projektu, a kot so izvedeli pri Reutersu, naj bi ta teden Evropska komisija zaprosila EIB, naj postane največji vlagatelj pri gradnji jezi, ki naj bi bil najvišji tovrstni jez na svetu.

Dvorišče Rusije in Kitajske

Končna cena projekta naj bi se gibala pri okoli osmih milijardah dolarjev, od katerih so do zdaj za gradnjo namenili že tri milijarde, ki so jih večinoma pridobili z državnimi obveznicami in zasebnimi posojili. Neimenovani predstavnik EU-ja je povedal, da je vlada v Dušanbeju zaprosila EU za finančno in tehnološko pomoč pri dokončanju projekta.

EIB je med letoma 2014 in 2020 v Srednji Aziji, kjer za vpliv v nekdanjih sovjetskih republikah že tekmujeta Rusija in Kitajska, investiral za okoli 182 milijonov evrov, kar je delček naložb EU-ja v druge regije sveta.

Kot je za Reuters še povedal neimenovani predstavnik EU-ja, je glavni razlog za naložbo v hidroelektrarno pomoč Tadžikistanu in njegovim sosedam pri doseganju neodvisnosti od energije, ki jo zdaj pridobivajo iz Rusije.

Od začetka ruske vojaške agresije v Ukrajini si EU in ZDA prizadevajo za osamitev Rusije in zmanjšanje odvisnosti od njenih energentov, v ta namen pa so v Bruslju in Washingtonu sprejeli niz sankcij proti Moskvi.

Konec električnih mrkov

S 335 metri višine naj bi imela hidroelektrarna Rogun po besedah projektantov najvišji jez na svetu. Z gradnjo ogromne hidroelektrarne želi Tadžikistan končati nenehne izpade električne energije v državi, presežke elektrike pa nameniti za izvoz v Uzbekistan in Kazahstan.

Od energentov Tadžikistan iz Rusije največ uvaža nafto, medtem ko Kazahstan in Uzbekistan največ uvažata plin, čeprav ga pridobivata tudi sama. Z ruskim plinom oskrbujeta predvsem območja, ki so dobro povezana z rusko infrastrukturo.

V okviru pobude Global Gateway namerava Evropska unija do leta 2027 za razvoj infrastrukture po svetu nameniti 300 milijard dolarjev, pri čemer stavi na transparentne in trajnostno naravnane projekte, kar naj bi bila protiutež kitajskim infrastrukturnim projektom, ki jih pogosto spremljajo nejasni pogoji zadolževanja držav in očitki o gledanju le na lastne koristi.

Kitajska je pobudo Pas in cesta sprožila leta 2013, da bi pospešila trgovanje z drugimi deli sveta, med zaradi bližine katerimi še posebej pomembno vlogo igra Srednja Azija.