Kot so sporočili iz Pariza, bo to zadnji referendum.

Francoski minister za čezmorska ozemlja Sebastien Lecornu je odobril prošnjo Nove Kaledonije po tretjem in zadnjem referendumu, kot jim to pripada po pogojih iz načrta za dekolonizacijo iz leta 1998. Referendum lahko organizirajo v prihodnjih 18 mesecih, torej pred oktobrom 2022.

Načrt za dekolonizacijo omogoča Novi Kaledoniji organizacijo do treh referendumov o neodvisnosti do leta 2022, če ga zahteva vsaj tretjina tamkajšnjih poslancev. V četrtek je skupina 26 poslancev, ki zagovarjajo neodvisnost, v skupnem pismu zaprosila za organizacijo tretjega referenduma.

Lecornu je v odgovoru pozval vse, naj zagotovijo mirno, spoštljivo in konstruktivno referendumsko kampanjo.

Sprva je bil to otok kaznjencev

Nova Kaledonija, ki je pod nadzorom Francije že skoraj 170 let, je v zadnjih treh letih organizirala dva referenduma o neodvisnosti. V prvem leta 2018 je 57 odstotkov ljudi glasovalo, da bi radi ostali del Francije, v drugem lani oktobra pa 53 odstotkov.

Francija je Novo Kaledonijo kolonizirala leta 1853, sprva pa so jo uporabljali kot otok za kaznjence.

Napetosti med avtohtonimi prebivalci Kanaki in potomci evropskih priseljencev so izbruhnile v 80. letih preteklega stoletja. Najhujši je bil incident leta 1988, ko so Kanaki vzeli za talce več francoskih žandarjev, v operaciji za rešitev žandarjev pa je bilo ubitih 19 Kanakov ter šest francoskih policistov in pripadnikov posebnih enot.

Med najglasnejšimi zagovorniki neodvisnosti so ravno Kanaki, ki pa predstavljajo manj kot polovico volilnega telesa. Poleg tega vsi ne podpirajo neodvisnosti.