Iranske oblasti so že izvedle prvi dve stopnji kršitve jedrskega sporazuma. Foto: EPA

"Zahod naj ne kritizira legitimne odločitve Irana, ampak naj najde praktične rešitve, da nas prepričajo o ohranitvi sporazuma," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Abas Musavi. Ob tem je pojasnil, da se je Iran do preteklega meseca držal dogovora, od katerega so ZDA odstopile že pred enim letom.

Tretja faza delnega odstopa od jedrskega sporazuma (JCPoA) se bo začela septembra, če preostalim podpisnicam – Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Kitajski in Rusiji – ne bo uspelo izpolniti svojih zavez iz sporazuma.

V okviru tretje faze bi Iran znova zagnal reaktorje s težko vodo, da bi lahko proizvajali radioaktivni plutonij, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Plutonij je umetno pridobljen element, ki se tako kot uran uporablja za gorivo v jedrskih elektrarnah. Izotop plutonij-239 se uporablja tudi za izdelavo jedrskega orožja.

Francija se je pred desetletjem želela znebiti opreme za bogatenje urana, saj je proizvedla dovolj zaloge. Foto: Reuters

Kaj lahko stori diplomacija?

"Okno diplomacije ostaja odprto," je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva kljub vsemu podpisnice pozval k sodelovanju. Povabilo velja tudi za ZDA, a le, če bo Washington odpravil sankcije, kar pa je malo verjetno, saj ZDA očitajo Iranu, da namerno neti konflikte v regiji in širi terorizem, ob tem pa zahtevajo tudi omejitev iranskega raketnega programa.

V prihodnjih dneh naj bi se v Teheranu na pogovorih zglasil svetovalec francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Za konec julija je načrtovano srečanje zunanjih ministrov držav, ki so podpisale sporazum (brez ZDA).

Rusija in Kitajska kritizirata ZDA

Plutonij se v naravi pojavlja le v izredno majhnih količinah. Foto: EPA

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi iranskih napovedi glede bogatenja urana. "Rusija namerava nadaljevati dialog in prizadevanja v smeri diplomacije. Še vedno smo podporniki JCPoA-ja," je zagotovil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Moskva je še dejala, da je napoved Irana posledica ameriškega umika iz sporazuma. "Rusija in predsednik Putin sta posvarila pred neizbežnimi posledicami, če bo ena izmed držav prenehala upoštevati obveznosti in odstopila od sporazuma," je dodal Peskov.

Tudi Kitajska je obtožila ZDA, da enostransko ustrahujejo Iran. "Dejstva kažejo, da postaja enostransko ustrahovanje vedno hujši tumor," je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Geng Šuang. Po njihovem mnenju predstavlja ameriški pritisk na Teheran temeljni razlog za jedrsko krizo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prvi korak: prekoračenje zalog nizko obogatenega urana

Iran je 8. maja letos razkril večstopenjski načrt, s katerim se namerava tudi sam umakniti iz delov sporazuma, potem ko so lani iz sporazuma izstopile ZDA in znova uvedle sankcije proti Iranu.

Preostalim podpisnicam sporazuma je dal Iran čas do nedelje, da začnejo izvajati svoje zaveze, predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij na poslovanje z Iranom so namreč delovale v skladu z njimi – kljub obljubam, da ne bodo.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je prejšnji teden potrdila, da je Iran v okviru prve faze odstopa od nekaterih določil jedrskega sporazuma prvič presegel dogovorjeno zgornjo mejo 300 kilogramov zalog do 3,67 odstotka obogatenega urana.

Drugi korak: višanje stopnje obogatitve urana

V nedeljo so iz Teherana sporočili, da bodo dvignili stopnjo bogatenja urana do 20 odstotkov. Meja v sporazumu je bila postavljena pri 3,67 odstotka, za izdelavo jedrskega orožja pa je potreben 90-odstotno obogaten uran.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je po navedbah iranskih medijev potrdila, da so v Iranu obogatili uran na več kot 4,5 odstotka. V mednarodnem sporazumu je bila meja določena pri 3,67 odstotka.