Helikopterski prelet ob inavguraciji novega tajvanskega predsednika Laj Čingteja. Foto: AP
Helikopterski prelet ob inavguraciji novega tajvanskega predsednika Laj Čingteja. Foto: AP

Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 sicer deluje neodvisno od kitajske celine, vendar ga Peking v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja in napoveduje vnovično vzpostavitev nadzora nad otokom, po potrebi tudi s silo.

Kitajski zunanji minister Vang Ji je v torek Laja označil za "sramotnega". Laj je večkrat ponudil pogovore s Pekingom, vendar ga je ta zavrnil.

Poveljstvo kitajske ljudske osvobodilne vojske (PLA) je sporočilo, da je zjutraj na območjih okoli Tajvana začelo skupne vojaške vaje, v katerih sodelujejo vojska, mornarica, letalstvo in raketne sile. Vaje potekajo v Tajvanski ožini ter na območjih okoli otokov, ki so pod tajvanskim nadzorom, je sporočilo poveljstvo.

Kitajski državni mediji so sporočili, da je Kitajska na teren poslala več deset bojnih letal z bojnimi raketami, ki so z vojaškimi ladjami simulirali napade na pomembne vojaške cilje.

Vojska je ob napovedi vojaške vaje dejala, da gre za "ostro kazen za separatistična dejanja sil, ki se zavzemajo za neodvisnost Tajvana, in svarilo proti vmešavanju zunanjih sil".

Tajvan ne kaže znakov zaskrbljenosti

Tajvan se je nemudoma odzval in sporočil, da je na območja okoli otoka nastavil svoje morske, zračne in kopenske sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da zračna obramba in kopenske raketne sile sledijo ciljem ter da je prepričano, da lahko zaščiti svoje ozemlje. Vaje so obsodili kot nerazumne provokacije in spodkopavanje regionalnega mira in stabilnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je od začetka vaj zaznalo 49 kitajskih letal, od katerih je 35 prečkalo sredinsko črto vzdolž Tajvanske ožine, ki ločuje Tajvan in celinsko Kitajsko. Dodali so, da so se letala v okviru vaj "usklajevala s kitajskimi bojnimi ladjami".

Urad tajvanskega predsednika je izrazil obžalovanje, da Kitajska s svojimi "enostranskimi vojaškimi provokacijami" ogroža demokratične svoboščine otoka ter mir in stabilnost v regiji, vendar je prebivalcem zagotovil, da Tajvan lahko zagotovi svojo varnost.

Visoki tajvanski uradnik, ki je hotel ostati anonimen, je za Reuters dejal, da je Tajvan predvidel kitajske vojaške vaje in da ima otoška vlada "celovit vpogled" v kitajske vojaške premike. Eden od tajvanskih uradnikov je dejal, da Kitajska ni razglasila območij prepovedi letenja, prav tako pa Tajvan ni opazil obsežnih premikov kitajskih kopenskih in raketnih sil.

Su Cujun, vojaški strokovnjak na tajvanskem inštitutu za nacionalno obrambo in varnostne raziskave, je dejal, da bodo vaje sicer trajale le dva dni, vendar je njihov obseg glede na prejšnje vaje velik, saj vključujejo tudi obrobne tajvanske otoke.

S tem naj bi Kitajska dokazala, da je sposobna nadzorovati morje in preprečiti vpletanje tujih sil, je dejal. "Politični signali so tu večji od vojaških," je dodal.

V Tajvanu, kjer so ljudje že dolgo vajeni kitajskih vojaških dejavnosti, ni bilo znakov zaskrbljenosti.

Kitajska, ki je Laja že v preteklosti označevala za nevarnega separatista, ki bo otoku prinesel vojno, je povračilne ukrepe napovedala po njegovem ponedeljkovem govoru ob inavguraciji, v katerem je med drugim napovedal nadaljnjo krepitev obrambnih zmogljivosti Tajvana in obrambo demokracije.

Kitajska je v bližini Tajvana nazadnje organizirala obsežne vojaške igre v letih 2023 in 2022.

Letalo C-130 tajvanskih zračnih sil vzleta z letalske baze Hsinču. Foto: AP
Letalo C-130 tajvanskih zračnih sil vzleta z letalske baze Hsinču. Foto: AP

ZDA pozivajo k zadržanosti

Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je medtem Kitajsko pozval k zadržanosti pri vojaških vajah. "Peking odločno pozivamo, naj ravna zadržano," je izjavil ameriški predstavnik in Kitajsko opozoril, naj tajvanske politične tranzicije ne uporablja za izgovor ali opravičilo za provokativna dejanja. Dodal je, da so vaje nepremišljena poteza, ki povečuje napetosti v regiji.

Washington in Peking si v zadnjem času prizadevata za otoplitev odnosov, ameriški predsednik Joe Biden in njegov kitajski kolega Ši Džinping sta se lani srečala v Kaliforniji, vendar pa Tajvan ostaja glavni vir napetosti.

"Iskreno povedano smo kaj takega pričakovali," je v Canberri dejal namestnik poveljnika indopacifiškega poveljstva ZDA, general Stephen Sklenka. Takšno vedenje pa je označil za skrb vzbujajoče.

Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa je vse strani pozval, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko zaostrila napetosti v regiji. "Glede Kitajske vam lahko povem, da seveda pozorno spremljamo dogajanje v Tajvanski ožini. Vpletene strani pozivamo, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko zaostrila napetosti v regiji," je dejal tiskovni predstavnik Guterresa Stephane Dujarric.

Na začetek vojaških vaj se je odzvala tudi Evropska unija. "Kitajske vojaške dejavnosti povečujejo napetosti. Mir in stabilnost v Tajvanski ožini sta strateškega pomena za regionalno in svetovno varnost ter blaginjo," je sporočila Nabila Massrali, predstavnica visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella.

"EU je neposredno zainteresiran za ohranitev statusa quo v Tajvanski ožini. Nasprotujemo vsakršnim enostranskim ukrepom, ki s silo ali prisilo spreminjajo status quo. Napetostim se je treba izogibati in jih reševati z dialogom," so še sporočili iz Bruslja.

Kitajska začela dvodnevne vojaške vaje okoli Tajvana