Foto: EPA
Foto: EPA

V prihodnje bo zaščita pred vohunjenjem veljala za "vse dokumente, podatke, gradiva in predmete, ki zadevajo nacionalno varnost in interese" Kitajske. Revidirana zakonodaja vohunstvo opredeljuje kot "sodelovanje z vohunskimi organizacijami in njihovimi agenti", med vohunske dejavnosti pa med drugim prišteva tudi "izvajanje kibernetskih napadov na državne organe, zaupne enote ali kritično informacijsko infrastrukturo".

Foto: EPA
Foto: EPA

Po besedah direktorja oddelka za kazensko pravo pri komisiji za zakonodajne zadeve Wanga Ailija se reforma "drži problemsko usmerjenega pristopa in se osredotoča na ključna vprašanja pri izvajanju sedanjega zakona o boju proti vohunstvu".

Zaradi vohunjenja aretiranih več tujcev

Spremenjeni zakon izpopolnjuje tudi določbe o varnostnih ukrepih proti vohunstvu in v okviru tega pojasnjuje glavne odgovornosti državnih organov ter družbenih organizacij. Kritiki zakona, ki bo začel veljati 1. julija, v njem vidijo namerne nejasnosti, ki bi jih oblasti v Pekingu lahko uporabile proti disidentom. Prav tako niso jasni njegovi morebitni učinki na tuja podjetja na Kitajskem ali njihovo ravnanje s podatki.

Kitajska in ZDA, med katerima se v zadnjem času povečujejo napetosti, predvsem zaradi Tajvana, druga drugo pogosto obtožujeta vohunjenja. Marca so ameriške sile nad svojim ozemljem sestrelile kitajski balon, za katerega v Washingtonu menijo, da bi lahko zbiral obveščevalne podatke, medtem ko so v Pekingu zatrdili, da je šlo za meteorološki balon.

V zadnjem času je bilo na Kitajskem zaradi vohunjenja aretiranih več tujcev, nazadnje marca zaposleni v japonskem farmacevtskem podjetju Astella. Sodne postopke, povezane z vohunstvom, sicer kitajska sodišča – tako kot primere, povezane z nacionalno varnostjo – običajno obravnavajo za zaprtimi vrati.