Tarrant se na prvem zaslišanju ni izrekel o krivdi niti ni zaprosil, da bi ga izpustili na prostost ob plačilu varščine. Foto: Reuters

V napadu, ki ga je v živo prenašal prek Facebooka, je Avstralec, oborožen s polavtomatskim orožjem, med petkovo molitvijo v dveh mošejah napadel muslimanske vernike. Ubil je 51 ljudi, tudi otroke, in jih več deset ranil. V svojem manifestu je izražal sovraštvo do migrantov, beguncev in priseljencev ter hvalil politike, kot je ameriški predsednik Donald Trump. Napad naj bi izvedel iz maščevanja muslimanom za teroristične napade.

"Obtožnica je razširjena, v njej zdaj piše, da se je 15. marca leta 2019 v Christchurchu zgodil teroristični napad," je sporočila tamkajšnja policija. Pojasnili so, da so se oblasti za obtožbo terorizma odločile po posvetovanjih s tožilci in pravnimi strokovnjaki vlade, o tem pa so obvestili tudi svojce žrtev in jim ponudili pomoč, če jo bodo potrebovali.

Sprva obtožen le enega umora

Novozelandska premierka Jacinda Ardern je streljanje v mošejah že takoj označila za dobro načrtovan teroristični napad, a obtožnica je Avstralca sprva bremenila le enega umora, nato so jo razširili na 51 umorov in 40 poskusov umora.

28-letni Tarrant, ki naj bi verjel v belo nadraso, je nastanjen v strogo zastraženem zaporu v Aucklandu. Na sodišču se bo znova pojavil 14. junija, do takrat bo znana tudi psihiatrična ocena, ali je pripravljen na sojenje. Prvič je nastopil pred sodiščem dan po napadu. Ni se izrekel o krivdi niti ni zaprosil, da bi ga izpustili na prostost ob plačilu varščine.

To je bil najbolj krvav množični zločin na Novi Zelandiji. Po tragediji so poslanci sprejeli prepoved prodaje polavtomatskega orožja.