Brenton Harrison Tarrant bo ponovno stopil pred sodnika 5. aprila. Foto: Reuters

Sodnik Paul Kellar je dejal, da bo obtožnic za umor verjetno še več.

Tarrant, obtožen pokola 49 muslimanov v dveh mošejah v Christcurchu, je bil na sodišču le nekaj več kot minuto. Policija še vedno preiskuje, ali sta druga dva prav tako aretirana osumljenca neposredno vpletena v zločine.

Nobeden od trojice ni imel kriminalne preteklosti, niti ni bil na kakšnem od seznamov potencialnih teroristov.

Tarrant je zagovornik teorije bele nadvlade, ki je na spletu objavil, da se s pobijanjem muslimanov maščuje za napade muslimanov po Evropi.

Svoj napad na mošeji je prenašal v živo prek Facebooka, ob tem pa je na spletu objavil manifest, v katerem je priseljence označil za "okupatorje".

Novozelandci žalujejo. Foto: Reuters

V prvi mošeji Al Noor je pobil 41 ljudi, nato pa naj bi v sedmih minutah dosegel drugo mošejo v predmestju Lindwooda, kjer je pobil še sedem ljudi.

Policija je Tarranta prijela v njegovem avtomobilu, 36 minut po tem, ko so prejeli prvi klic o streljanju.

Skupno je umrlo 49 ljudi, med njimik tudi otroci, več kot 40 je ranjenih, od tega jih 11 ostaja na intenzivni negi.

Premierka z izrazi sožalja

Na desetine ljudi je danes položilo cvetje pred obema mošejama v Christchurchu, ki si še vedno ni popolnoma opomogel od uničujočega potresa leta 2011, v katerem je umrlo skoraj 200 ljudi.

Novozelandska premierka Jacinda Ardern je s črno ruto čez glavo danes obiskala begunski center v Christchurchu ter tolažila in objemala pripadnike muslimanske skupnosti. Ob tem jim je povedala, da bo zagotovila, da se svoboda religije na Novi Zelandiji spoštuje.

Tarrant lani v Bolgariji in na Madžarskem

Bolgarske oblasti so sporočile, da je bil Tarrant novembra lani v Bolgariji, Romuniji in na Madžarskem. V Bolgariji je bil med 9. in 15. novembrom kot turist, kjer je obiskal nekatera mesta zgodovinskega pomena. V državo je prišel iz Dubaja, 15. novembra pa se je odpravil v Romunijo. Tam si je sposodil avto, s katerim se je odpeljal na Madžarsko. Decembra 2016 pa je bil Tarrant na balkanski turi - takrat je namreč obiskal Hrvaško, Srbijo, Črno goro in BiH. To je danes potrdila tudi hrvaška policija.

"Predajam vam sporočilo ljubezni in podpore v imenu celotne Nove Zelandije," jim je dejala.

Večina žrtev so bili priseljenci ali begunci iz Pakistana, Indije, Malezije, Indonezije, Turčije, Somalije in Afganistana. Muslimani predstavljajo odstotek novozelandskega prebivalstva.

Kos orožja na tri prebivalce

Ardernova je povedala, da je Tarrant živel v kraju Dunedin na obali nedaleč od Christchurcha, kjer je policija evakuirala okolico njegovega domovanja, saj so v njegovem avtomobilu našli tudi eksplozivno napravo.

Ardernova, ki je napad označila za teroristični, je dejala, da je bil osumljeni morilec zakoniti lastnik orožja, s katerim je pobijal, in napovedala za zdaj še nedoločene spremembe nacionalne orožarske zakonodaje.

Na Novi Zelandiji je okrog 1,5 milijona kosov orožja ali približno kos na tri prebivalce. Dovoljenje za orožje lahko dobi oseba, ki je stara 16 let ali več.

Dolgoletna orožarska tradicija

Najhujši strelski pokol v sodobni zgodovini je Nova Zelandija doživela leta 1990 v kraju Aramoana, kjer je v sporu med sosedi umrlo 13 ljudi.

Foto: Reuters

Sosednja Avstralija je po množičnih strelskih pokolih v 90. letih, predvsem po pokolu v Port Arthurju na Tasmaniji, ko je umrlo 35 ljudi, prepovedala polavtomatske puške.

Odločno ukrepanje se obeta zdaj tudi na Novi Zelandiji kljub dolgoletni orožarski tradiciji in kulturi. V tem se državi razlikujeta od ZDA, kjer politični voditelji po množičnih strelskih pokolih žrtvam izrečejo sožalje in molitve, ukrepov za omejitev nošnje orožja pa ni.

Tudi Trump izrekel sožalje

Voditelji po vsem svetu so izrazili sožalje in ogorčenost nad napadi, pri čemer so nekateri še posebej obsodili demonizacijo muslimanov.

Med tistimi, ki je napad obsodil, je bil tudi predsednik ZDA Donald Trump, ki mu je sicer obtoženi strelec v svojem manifestu pel hvalo kot "simbol povrnjene bele identitete".

Ardernova je dejala, da je govorila s Trumpom, ki jo je vprašal, kako lahko pomaga. "Sporočila sem mu, da s sočutjem in ljubeznijo do vseh muslimanskih skupnosti," je povedala premierka.

Trump je medtem na novinarsko vprašanje, ali se mu zdi naraščanje belega nacionalizma po svetu velik problem, odgovoril, da niti ne. "Mislim, da je to majhna skupina ljudi," je dejal predsednik ZDA.

Izvršni direktor Sveta za ameriško-islamske odnose Nihad Awad je dejal, da ni nobena skrivnost, da je Trump kandidiral za predsednika na osnovi ideologije nadvlade bele rase, delitev in strahu.

"Vodil je kampanjo proti priseljencem, Mehičanom, temnopoltim, ženskam, proti muslimanom. Muslimani so bili tarča levjega deleža njegovih napadov. Islamofobija je močno porasla in napadi na nedolžne muslimane, priseljence in mošeje še bolj. Besede nekaj pomenijo in tudi politika nekaj pomeni," je dejal Awad.

Trumpovi podporniki so se mu postavili v bran po družbenih in drugih medijih in kritike obtožujejo, da lahko le bolan um poveže Trumpa z množičnim morilcem.

Politični in islamski voditelji po vsej Aziji in Bližnjem vzhodu so izrazili zaskrbljenost glede napadov na muslimane.

"Za te naraščajoče teroristične napade na muslimane krivim islamofobijo, ki je vzniknila po 11. septembru," je na Twitterju zapisal pakistanski premier Imran Khan. "1,3 milijarde muslimanov se skupinsko krivi za kakršno koli teroristično dejanje."

Nova Zelandija žaluje za žrtvami pokola