Protestniki zahtevajo delovna mesta in za slabo kakovost življenja tudi po koncu vojn krivijo vlado. Foto: Reuters

Protesti so se v prestolnici Bagdad začeli v torek, ko je policija protestnike razgnala s pravimi naboji, pri čemer je bilo ubitih več ljudi. Protesti so se kmalu razširili po vsej državi. V sredo je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo 11 ljudi.

Oblasti so po drugem dnevu množičnih protestov s smrtnimi žrtvami v noči s srede na četrtek uvedle policijsko uro. Dovoljenje za prosto gibanje imajo le potniki na letališče, reševalna vozila, nekateri vladni uslužbenci in romarji. V večjem delu države so prekinjene tudi medmrežne povezave, saj so k protestom pozivali prek družbenih omrežij.

Protestniki kljubujejo uvedbi policijske ure. Foto: Reuters

Kljub policijski uri se je v predmestju Bagdada zbrala manjša skupina protestnikov. Več deset se jih je zbralo tudi na osrednjem trgu Tahrir (Trg osvoboditve), te je policija prav tako razgnala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Protesti so se v četrtek razširili tudi v mestu Amara na jugu države, kjer je po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti policija ubila štiri ljudi. V mestu Nasirija je umrlo sedem ljudi, med njimi policist.

Po podatkih neodvisne komisije za človekove pravice v Iraku je bilo v protestih skupno ranjenih 856 ljudi, od tega 671 civilistov, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Irak še vedno ni okreval po desetletjih spopadov. Med letoma 2014 in 2017 je dele države zasedala Islamska država. Predtem so državo desetletja pretresale državljanske vojne, dve ameriški invaziji, sankcije Združenih narodov in vojne s sosednjimi državami.

Čeprav je država na četrtem mestu na svetu po zalogah nafte, večina 40-milijonske populacije živi v revščini in brez zadostnega dostopa do zdravstva, šolstva, energije in vode. Številne zgradbe in ceste so uničene.

Protestniki krivijo vlado, da kljub koncu vojn ni napredka

Protesti so se začeli v prestolnici Bagdad. Foto: Reuters

Zdaj ko v državi končno ni več vojne in ko lahko Irak znova trguje s tujino, protestniki krivijo vlado za zastoj pri napredku. Zahtevajo delovna mesta, boljše javne storitve in "padec režima".

Množice protestnikov zavračajo sodelovanje glavnih političnih in verskih predstavnikov v državi. Nekaj teh je sicer izrazilo podporo protestom, med drugim je šiitski klerik Moktada Sadr pozval k splošni stavki.

Protestniki, večinoma mladi, opozarjajo predvsem na visoko, 25-odstotno, brezposelnost med mladimi. Številni nosijo napise z zahtevo po pravici do dela. Opozarjajo tudi na kronične prekinitve dobave električne energije, pomanjkanje vode in državno korupcijo. Po lestvici Transparency International je Irak dvanajsta najbolj skorumpirana država na svetu.

Največji protesti po padcu IS-ja

Gre za največje proteste, odkar je pred dvema letoma padla Islamska država in odkar je pred letom dni vodenje države prevzel premier Adel Abdul Mahdi. Vlada za nemire krivi "izgrednike", je pa že napovedala, da se bo posvetila vprašanjem, ki skrbijo protestnike.

Združeni narodi in ZDA so izrazili zaskrbljenost zaradi nasilja in iraške oblasti pozvali k zadržanosti.