Če bodo radioaktivno vodo resnično zlili v morje, bo to pomenilo konec dolgoletne razprave o tem, kaj storiti s tekočino, v kateri je tudi voda, s katero so hladili elektrarno po nesreči. Foto: EPA
Če bodo radioaktivno vodo resnično zlili v morje, bo to pomenilo konec dolgoletne razprave o tem, kaj storiti s tekočino, v kateri je tudi voda, s katero so hladili elektrarno po nesreči. Foto: EPA

Izlitju v ocean ostro nasprotujejo predvsem ribiči, ki se bojijo, da v tem primeru na območju ne bodo mogli več loviti. Tekočino so pristojni sicer že filtrirali prek naprednega sistema, s katerim so odstranili visoko radioaktivne snovi, kot sta stroncij in cezij, ostale pa so manj nevarne, kot je tritij.

Nekatere okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da takšna tekočina kljub temu ne bi smela priti v morje. Pomisleke je večkrat izrazila tudi Južna Koreja, ki je že pred časom prepovedala uvoz rib in vseh ostalih morskih sadežev s tega območja.

Vodo bi lahko tudi izparili

Japonska vlada je pred nekaj meseci sporočila, da je izvedljiva možnost tako izpust vode v morje kot tudi njeno nadzorovano izparevanje. Tokratnih medijskih navedb ni želela komentirati, so pa iz vladnega kabineta sporočili, da se z odločitvijo mudi, če želijo čim prej dokončati dela za dokončno opustitev elektrarne.

Upravljavec jedrske elektrarne Tepco na lokaciji elektrarne v cisternah skladišči več kot milijon ton kontaminirane vode. Poleg te vode vsak dan v skladišče priteče še podzemna voda, zato bodo kapacitete polne do sredine leta 2022.

Marca 2011 sta Japonsko prizadela sprva uničujoč potres, nato pa še cunami. Umrlo je okoli 19.000 ljudi, v jedrski elektrarni v Fukušimi pa je zaradi pomanjkanja električne energije, ki bi gnala hladilni sistem, prišlo do stalitve sredice in izpusta radioaktivnosti v okolje.