"Pozdravljamo pozitivna sporočila, ki so jih talibani dali tujcem, diplomatskim službam in lastnemu prebivalstvu. Upamo, da se bo to odrazilo v njihovih dejanjih," je dejal turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu.
Turčija ostaja v stiku z vsemi stranmi v Afganistanu, tudi talibani, je dodal. Trenutno po njihovih informacijah v Afganistanu še potekajo notranjepolitični pogovori, v okviru katerih določajo, kdo bo sodeloval v tranziciji in kakšna bo začasna vlada. "Bomo videli in se o vsem pogovorili," je povedal.
Podobno je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v Moskvi označil napovedi talibanov za pozitiven signal. "Zdi se mi pozitiven signal, da talibani v Kabulu razglašajo in prikazujejo svojo pripravljenost, da bodo spoštovali stališča drugih," je dejal.
Rusija podpira začetek vključujočega nacionalnega dialoga s sodelovanjem vseh afganistanskih političnih, etičnih in verskih skupin, je dodal.
Ruski veleposlanik v Afganistanu Dmitrij Žirnov je pohvalil postopanje talibanov in dejal, da bo Kabul pod talibansko oblastjo v boljšem stanju, kot je bil pod vlado predsednika Ašrafa Ganija. Žirnov je v pogovoru za moskovski radio Ekho Moskvy dejal, da je "impresioniran nad dozdajšnjim razumnim in poslovnim vedenjem talibanov".
Iran medtem pozorno spremlja dogajanje v Afganistanu, je v ponedeljek dejal novi predsednik Ebrahim Raisi. "Vojaški poraz in umik ZDA iz Afganistana bi morala nuditi priložnost za obnovitev življenja, varnost in trajnega miru v državi," je ocenil.
Stoltenberg krivdo za vojaški polom pripisal vodstvu
Nato želi zagotoviti varen odhod osebja zavezniških in partnerskih držav ter afganistanskih sodelavcev iz Afganistana, je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Pri tem je talibane pozval, naj omogočijo varen odhod vsem, ki to želijo. Letališče in mejni prehodi morajo ostati odprti, je poudaril.
Kot je dejal Stoltenberg, si Nato trenutno prizadeva tudi za vzdrževanje operacij na letališču v Kabulu. Tam je ostalo okoli 800 pripadnikov Natovega civilnega osebja, ki opravljajo ključne naloge, med drugim kontrolo zračnega prometa, oskrbo z gorivom in komunikacije. Nato še naprej ohranja tudi diplomatsko navzočnost v Afganistanu.
Več članic Nata je napovedalo, da bodo v Kabul poslale dodatna letala, da bi pomagali evakuirati ljudi iz Afganistana.
"Kabul je padel in talibani so prevzeli nadzor nad večino države. Zelo sem žalosten, ko vidim, kaj se dogaja v Afganistanu," je dejal. "Vlada, ki ne spoštuje temeljnih pravic vseh Afganistancev in obnovi vladavino strahu, tvega mednarodno osamitev."
Končanje vojaške misije v Afganistanu ni bilo lahko, je dejal in dodal, da zavezništvo nikdar ni želelo za vedno ostati v Afganistanu. "Toda kar smo videli v minulih tednih, je bil popoln vojaški in politični kolaps s hitrostjo, ki ni bila pričakovana."
Stoltenberg je afganistanskemu političnemu vodstvu pripisal krivdo, da se ni zoperstavilo talibanom in doseglo mirne rešitve, ki so si je Afganistanci obupno želeli. To je povzročilo "tragedijo, ki smo ji danes priča", je še menil, ob tem pa izpostavil tudi pridobitve zadnjih dveh desetletij. "Današnji Afganistan se zelo razlikuje od Afganistana leta 2001," je dejal.
Po mnenju Stoltenberga bo tudi zavezništvo moralo opraviti oceno svojega delovanja v Afganistanu in iz tega potegniti nauke. "Kljub znatnim naložbam in žrtvam v dveh desetletjih je bil propad hiter in nenaden. Veliko se bo treba naučiti iz tega," je še dejal.
Varnostni svet pozval h končanju nasilja
O Afganistanu je razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki je pozval h koncu nasilja in čimprejšnjemu začetku pogajanja o oblikovanju nove in vključujoče vlade, ki ji bodo enakopravno pripadale tudi ženske. VS je pozval še k varovanju vseh Afganistancev in tujih državljanov v državi. Sodelujoče države so se strinjale tudi, da Afganistan ne bi smel postati prizorišče, ki bi ga izkoriščali talibani ali druge skupine z namenom ogrožanja ali napadanja drugih držav.
Afganistanski veleposlanik pri ZN-u Gulam Isacaj je med zasedanjem pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja za evakuacijo tistih, ki bi lahko postali tarča talibanov. Sosednje države pa bi morale odpreti svoje meje za begunce in dostavo humanitarne pomoči.
Oglasil se je tudi nekdanji predsednik ZDA George W. Bush, ki je dejal, da z ženo Lauro "z globoko žalostjo gledata razvoj dogodkov v Afganistanu". "V mislih sva tako z Afganistanci, ki so že toliko pretrpeli, kot z ameriškimi in Natovimi vojaki, ki so toliko žrtvovali," je zapisal.
Bruselj si prizadeva za evakuacijo afganistanskega osebja
O dogajanju v Afganistanu so na izrednem zasedanju razpravljali tudi zunanji ministri Evropske unije. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je dejal, da se bo EU morala pogovarjati s talibani. Treba se bo vključiti v dialog, da bi preprečili humanitarno in migracijsko katastrofo, je dejal.
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je dejal, da mora Evropa oblikovati humanitarne koridorje, prek katerih bi lahko varno sprejela begunce iz Afganistana in se obenem izognila nenadzorovanemu dotoku nezakonitih prebežnikov.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je na Twitterju pozval talibane k takojšnjemu in brezpogojnemu dostopu do najranljivejših, pri čemer jih je 90 odstotkov žensk. Zagotovil je, da bodo pomagali tudi v prihodnje. "Ogromne humanitarne potrebe so se še povečale zaradi spopadov," je dodal.
Več evropskih poslancev se je zavzelo za varen odhod evropskih državljanov in afganistanskih sodelavcev. Po njihovem mnenju se bo moral EU nujno spoprijeti tudi s humanitarno krizo v državi.
Prednostna naloga EU-ja je evakuacija afganistanskih državljanov, ki so delali za delegacijo EU-ja in države članice v Afganistanu, so poudarili pri Evropski komisiji. Varnost in zaščita tamkajšnjega osebja sta v tem trenutku najvišji prioriteti, zagotavljajo v Bruslju.
Malala: Odprite meje beguncem
London pa pripravlja novo shemo preseljevanja za afganistanske begunce, ki naj bi olajšala prihod v Veliko Britanijo najranljivejšim. Premier Boris Johnson naj bi ob tem pozval k usklajenemu globalnemu odzivu.
Nobelova nagrajenka Malala Jusafzaj je medtem v intervjuju za BBC pozvala vse države, naj odprejo svoje meje afganistanskim beguncem. Pakistanska aktivistka, ki so jo talibani ustrelili leta 2012 zaradi spodbujanja šolanja deklic, je prepričana, da bi morali svetovni voditelji trdno zagovarjati človekove pravice in zagotoviti pomoč tistim, ki jo potrebujejo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje