Pjongjang Munovih besed ni potrdil. Srečanje severnokorejskega predsednika Kim Džong Una in južnokorejskega kolega Mun Dže Ina bo 27. aprila, nato pa naj bi se maja ali junija srečala še Kim in ameriški predsednik Donald Trump. Trump je sicer v četrtek izjavil, da je pripravljen na pogovore iz oči v oči s Kimom, a da bo srečanje zapustil, "če ne bo kazalo, da bo obrodilo sadove". Glavno vprašanje pred njunim srečanjem sicer ostaja, ali se je severnokorejski režim pripravljen popolnoma odpovedati jedrskemu orožju in kaj bo v zameno zahteval od Washingtona.

"Mislim, da enako razumemo ta izraz"
Južnokorejski predsednik Mun je zagotovil, da Pjongjang jedrske razorožitve ne bo pogojeval z ničimer. "Želijo le, da se konča sovražna politika proti Severni Koreji in da državi mednarodna skupnost zagotovi varnost. Prisotnost ameriške vojske v Južni Koreji jih ne moti," je dejal in dodal: "Mislim, da si pod izrazom 'jedrska razorožitev' tako Severna kot Južna Koreja predstavljata isto stvar." Da Pjongjang ne postavlja nobenih pogojev, je zatrdil tudi direktor Cie Mike Pompeo, ki se je na začetku meseca na skrivaj srečal s Kimom.

V Južni Koreji 28.500 ameriških vojakov
ZDA imajo v Južni Koreji trenutno okoli 28.500 svojih vojakov. Ameriška navzočnost na Korejskem polotoku je tam še kot ostanek korejske vojne med letoma 1950–1953, ki se ni končala s podpisom mirovne pogodbe, ampak le s premirjem. Do zdaj se voditelja ZDA in Severne Koreje še nikoli nista srečala. Najbližje temu sta bila Bill Clinton in Kim Džong Il, a so načrti padli v vodo.

Moskva je sporočila, da srečanje med Trump in Kimom podpira, saj bi pomenilo "korak stran od vojaške rešitve krize", je pa jasno povedala, da se ne bo ponudila za gostiteljico srečanja. Kot najverjetnejše države gostiteljice se trenutno omenjajo Švedska, Švica, Finska, Mongolija ali vas Panmundžon na demilitariziranem območju med obema Korejama. Iz Pekinga pa so sporočili, da "podpirajo čimprejšnji konec vojnega stanja na polotoku" in da je Kitajska pripravljena pri tem igrati dejavno vlogo.

Seul in Pjongjang sta v sklopu priprav na vrh obeh držav konec tedna ponovno vzpostavila tudi vročo telefonsko povezavo med obema voditeljema. Južna Koreja si prizadeva tudi za podpis mirovnega sporazuma, ki bi tudi uradno končal vojno med državama.