Prizor s protesta. Foto: EPA
Prizor s protesta. Foto: EPA

Protestniki so po poročanju BBC-ja v četrtek zvečer vdrli skozi barikade, zažgali naj bi avtobus. Protest se je sicer sprva začel mirno, udeleženci pa so dejali, da se je nasilje začelo, ko je policija uporabila solzivec in vodne topove, prav tako naj bi pretepala protestnike. Ti so nato odgovorili z metanjem kamnov na policiste.

Policija je v petek zjutraj aretirala 45 ljudi, ki pa za zdaj še niso ničesar obtoženi.

Protesti predstavljajo velik preobrat v priljubljenosti predsednika, ki je leta 2019 na volitvah z veliko večino prišel na položaj z obljubami o stabilnosti in vladanju s "trdo roko".

Kritiki pa opozarjajo na razširjeno korupcijo in nepotizem. Predsednikovi bratje in nečaki namreč zasedajo več ključnih ministrskih položajev.

Država se spoprijema z gospodarsko krizo, prebivalci pa s 13-urnimi električnimi mrki, pomanjkanjem goriva, ključnih prehranskih izdelkov in zdravil.

Medijska poročila, da električni mrki ne veljajo za predsednika in ministre, ter javna razkazovanja bogastva članov predsednikove družine so dodatno povečali jezo javnost.

Vlada krivdo za krizo pripisuje učinku pandemije na turizem, enega glavnih virov tujih valut na otoku, pa tudi nizu terorističnih napadov, ki so prav tako prizadeli turizem.

Strokovnjaki medtem opozarjajo, da se je ta kriza razvijala že dolgo. Politolog Džajadeva Ujangoda je dejal, da so zdaj vidne posledice dogajanja v zadnjih desetletjih, za katero zdaj nihče ne prevzema odgovornosti. Oblasti je obtožil namernega slabega upravljanja krize, nesposobnosti, arogance in korupcije.

Nekdanji namestnik guvernerja centralne banke Šrilanke VA Vidževardena pa je dejal, da je država naredila napako, ko se ni vključila v svetovno gospodarstvo po koncu državljanske vojne leta 2009. Če je izvoz leta 2000 predstavljal 33 odstotkov bruto domačega proizvoda, zdaj predstavlja le 12 odstotkov, je dejal.

Rezerve v tuji valuti so konec leta 2019 znašale 7,6 milijarde dolarjev, zdaj pa so padle na 2,3 milijarde. Od tega lahko država uporabi le 300 milijonov dolarjev, poroča BBC.

Šrilanka tako nima več dovolj dolarjev za nakup ključnih proizvodov, kot je gorivo za vozila ali proizvodnjo elektrike. To ovira delovanje podjetij, šol in vsakdanje življenje za milijone ljudi.