Predsednica je govorila na sedmo obletnico svojega vladanja. Položaj je prevzela leta 2016, od takrat pa Kitajska stopnjuje svoj vojaški in diplomatski pritisk, s katerim želi otok prisiliti, da prejme kitajsko suverenost.

Predsednica, ki jo Peking označuje za separatistko, se je večkrat zavezala, da bo branila tajvansko svobodo in demokracijo.

"Vojna ni možnost. Nobena od strani ne more enostransko spremeniti statua quo z nemiroljubnimi sredstvi," je dejala. Z ohranjanjem miru in stabilnosti se po njenih besedah strinjajo tako po svetu kot na Tajvanu.

Predsednica Caj je še dejala, da so Tajvan dogovarja z ZDA glede vojaške pomoči v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Šlo naj bi za orožje, ki ga ZDA Tajvanu niso poslale v času pandemije covida-19.

Poudarila je svetovni pomen proizvodnje na Tajvanu, ki izdeluje največ polprevodnikov, obljubila je tudi, da bodo najnaprednejše tehnologije čipov ter centri za raziskave in razvoj ostali na Tajvanu.

Tajvan se medtem pripravlja na ključne predsedniške volitve sredi januarja. Napetosti v odnosih s Kitajsko bodo v središču razprav.

Novi župan Tajpeja Hou Ju Ih iz glavne opozicijske stranke Kvomintang je dejal, da Tajvanu grozi izbira med "mirom in vojno" pod vladavino predsednice Caj. Sam je obljubil vzdrževanje regionalne stabilnosti z "dialogom in izmenjavami". Kvomintang podpira tesne vezi s Kitajsko.