Kazahstanski predsednik Tokajev je v televizijskem nagovoru napovedal obračun varnostnih sil s
Kazahstanski predsednik Tokajev je v televizijskem nagovoru napovedal obračun varnostnih sil s "skrajneži". Foto: Reuters

Protesti so se na zahodu Kazahstana zaradi dviga cen goriva začeli v nedeljo in se hitro razširili po državi. Največji shodi so potekali v največjem mestu Almaty, kjer so zažgali predsedniško palačo in urad župana.

Notranje ministrstvo je sporočilo, da so med protesti varnostne sile aretirale več kot 3000 ljudi in "likvidirale" 26 "oboroženih kriminalcev". Ministrstvo je obenem sporočilo, da je zaradi nasilja v državi umrlo 18 pripadnikov varnostnih sil, 748 jih je bilo poškodovanih.

Kazahstanske oblasti za proteste krivijo "teroriste". "Začela se je protiteroristična operacija. Sile reda in miru trdo delajo. Ustavni red je v glavnem obnovljen v vseh pokrajinah države," je dejal Tokajev.

Med protesti je zagorela tudi zgradba državne televizije. Foto: Reuters
Med protesti je zagorela tudi zgradba državne televizije. Foto: Reuters

Dodal je, da se bodo varnostne operacije nadaljevale "do popolnega uničenja skrajnežev", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tuji mediji medtem poročajo o streljanju v bližini osrednjega trga, kjer so v četrtek potekali spopadi med vojsko in protestniki. Medmrežne povezave so še naprej prekinjene.

Predsednik: Ne bom se pogajal s protestniki

Kazahstanski predsednik je kasneje v televizijskem nagovoru zatrdil, da se ne bo pogajal s protestniki. Dodal je, da je dal pooblastilo varnostnim silam, da streljajo brez opozorila.

"V tujini pozivajo obe strani k pogajanjem za mirno rešitev. Kakšne neumnosti. Kakšna so lahko pogajanja s kriminalci, z morilci? Imamo opravka z oboroženimi in izurjenimi razbojniki, (...) zato jih je treba uničiti. To bo kmalu," je v nagovoru dejal Tokajev.

Mesto Almaty je po njegovih besedah napadlo 20.000 razbojnikov, ki so imeli "izdelan načrt za napad, koordinacijo akcij in so bili v visoki bojni pripravljenosti".

Tokajev se je v televizijskem nagovoru za podporo zahvalil voditeljem Rusije, Kitajske in Turčije. Posebej je izpostavil ruskega predsednika Vladimirja Putina, ker je poslal ruske vojake na pomoč pri zadušitvi nemirov.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo fotografijo vojakov na poti proti Kazahstanu. Foto: EPA
Rusko obrambno ministrstvo je objavilo fotografijo vojakov na poti proti Kazahstanu. Foto: EPA

V Kazahstan prihaja še več ruskih vojakov

Kazahstanske oblasti so na pomoč poklicale Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), varnostno zavezništvo Rusije, Armenije, Belorusije, Kazahstana, Kirgizije in Tadžikistana pod vodstvom Moskve.

Rusija v Kazahstan medtem z vojaškimi letali pošilja nove enote, je po navedbah tiskovne agencije Interfax sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ruski vojaki skupaj s kazahstanskimi varnostnimi silami nadzorujejo letališče v Almatyju, ki so ga v sredo zavzeli protestniki. Rusija je sicer v Kazahstan že v četrtek poslala padalce.

Mirovna misija naj bi v Kazahstanu ostala nekaj dni ali tednov ter varovala državne in vojaške objekte, poroča BBC. Neuradno naj bi v Kazahstan poslali okoli 2500 vojakov iz držav CSTO-ja.

Tokajev in Putin v pogostih stikih

Putin je v zadnjih dneh po telefonu večkrat govoril s Tokajevom, so sporočili iz Kremlja. Pogovarjala sta se o boju proti "mednarodnemu terorizmu" in o "zagotavljanju reda v Kazahstanu".

Stoltenberg: Pomembno je, da se nasilje konča

Nato in njegove članice pozorno spremljajo razmere v Kazahstanu, je v Bruslju dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. "Smo zaskrbljeni (...). Pomembno je, da se nasilje konča in da se spoštujejo človekove pravice, vključno s pravico do mirnih demonstracij in svobode izražanja," je dejal Stoltenberg na novinarski konferenci po koncu izrednega zasedanja zunanjih ministrov Nata, posvečenem krepitvi ruske vojaške navzočnosti ob meji z Ukrajino.

Stoltenberg pri tem ni želel ugibati o krizi v Kazahstanu. "Ne želim ugibati o krizi v Kazahstanu in strategiji Rusije. Naše sporočilo je, da se konča nasilje in da se spoštujejo pravice."

"Govorila sta o razmerah v Kazahstanu in skupnih dejavnostih v okviru mandata organizacije pogodbe o kolektivni varnosti za boj proti mednarodnemu terorizmu ter zagotavljanje reda in varnosti Kazahstancev," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ruski predsednik je o razmerah v tej srednjeazijski državi opravil tudi več pogovorov z voditelji držav članic CSTO, med drugim z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom.

Trojica voditeljev se je strinjala, da je "ena glavnih nalog mirovnih sil CSTO-ja, ki so bile napotene v Kazahstan, preprečiti prihod nezakonitih oboroženih skupin iz tujine v državo", so po poročanju Tassa sporočili iz Lukašenkovega urada.

Kitajska podpira "odločno ukrepanje"

Kitajski predsednik Ši Džinping je medtem podprl oster odziv kazahstanske vlade na proteste. V sporočilu kazahstanskemu predsedniku je zapisal, da je ravnal zelo odgovorno, poročanje kitajskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.

"Odločno ste ukrepali v kritičnih trenutkih in hitro umirili razmere, s čimer ste kot politik izkazali svojo odgovornost in občutek dolžnosti ter da ste zelo odgovorni do svoje države in svojih ljudi," je še dejal kitajski predsednik.

Sorodna novica V Almatyju mrtvih več deset protestnikov in policistov, oblasti znova uvedle omejitev cen goriva

Vlada omejila cene goriva

V četrtek so oblasti prav tako znova omejile cene za utekočinjeni plin za prihodnjih šest mesecev. Kot so sporočili, so sprejeli "nujne" ukrepe za "stabilizacijo socialnoekonomskih razmer" v državi, kjer utekočinjen naftni plin pogosto uporabljajo kot pogonsko gorivo za avtomobile.

Protesti tudi proti Nazarbajevu

Protesti so bili uperjeni tudi proti dolgoletnemu voditelju Kazahstana vse od razpada Sovjetske zveze, Nursultanu Nazarbajevu, ki neuradno še vedno nadzira vodenje države in je tudi sam izbral naslednika Tokajeva. Protestniki Nazarbajejevo družino in zaveznike obtožujejo kopičenja bogastva, medtem ko 19-milijonski narod ostaja reven.

Tokajev napovedal, da se ne bo pogajal