Armenski vojak v Gorskem Karabahu (fotografija je arhivska). Foto: EPA
Armenski vojak v Gorskem Karabahu (fotografija je arhivska). Foto: EPA

V zadnjih dneh so na območju, ki je mednarodno priznano kot del Azerbajdžana, izbruhnili spopadi, Baku pa trdi, da so azerbajdžanske sile ubile štiri separatistične vojake in jih ranile 15. Ubit je bil tudi en azerbajdžanski vojak.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile vzpostavile nadzor na več strateško pomembnih točkah in da utrjujejo svoje položaje.

Z ruskega obrambnega ministrstva so potrdili, da se položaj v Gorskem Karabahu močno zaostruje, ob tem pa Baku obtožili kršenja že tako krhkega premirja.

Po navedbah Moskve je na območjih, ki so pod nadzorom ruskih mirovnikov, vse bolj napeto, pri tem pa so zaznali najmanj eno kršitev prekinitve ognja od azerbajdžanskih sil.

Z ruskega obrambnega ministrstva so še sporočili, da "sprejemajo ukrepe za stabilizacijo razmer" z armenskimi in azerbajdžanskimi predstavniki.

8. novembra v Azerbajdžanu slavijo dan zmage v znak zaznamovanja azerbajdžanske zmage v Gorskem Karabahu leta 2020. Foto: AP
8. novembra v Azerbajdžanu slavijo dan zmage v znak zaznamovanja azerbajdžanske zmage v Gorskem Karabahu leta 2020. Foto: AP

EU: Treba je spoštovati prekinitev ognja

Zaostritev razmer je že sprožila odziv mednarodne skupnosti, pri čemer je EU pozval k takojšnji prekinitvi sovražnosti. "Treba je končati napetosti, v celoti spoštovati prekinitev ognja, se vrniti za pogajalsko mizo in poiskati rešitve s pogajanji," je sporočil tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella, Peter Stano.

Pokrajina Gorski Karabah leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, državi pa sta zaradi nje že dolgo v sporu. Razmere so nazadnje eskalirale jeseni leta 2020, ko so spopadi zahtevali več kot 6500 življenj. Končali so se s premirjem, pri sklenitvi katerega je posredovala Rusija. Po določilih mirovnega sporazuma so na območje poslali ruske mirovnike, da bi varovali preostanek ozemlja pod nadzorom separatistov, a se mirovni dogovor redno krši.

Po napadu na Ukrajino je vse bolj izolirana Rusija sicer izgubila status glavnega posrednika v sporu. Od takrat proces normalizacije armensko-azerbajdžanskih odnosov, ki vključuje mirovne pogovore, določitev meje in ponovno odprtje prometnih povezav, vodi Evropska unija.

Spopadi v tej regiji pa so potekali že prej, in sicer v letih od 1991 do 1994, ko se je Gorski Karabah po razpadu Sovjetske zveze odcepil od Azerbajdžana, v spopadih pa je umrlo približno 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je pokrajino zapustilo. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve.