"Mesta nosijo vso težo vročine, saj so prenaseljena," je dejal Sayantan Sarkar, ki je leta 2013 sodeloval pri izvajanju akcijskega načrta v primeru vročinskega vala (HAP) v Indiji. Sarkar je za DW pojasnil, da vsa mesta "nimajo zmožnosti, da bi izpeljala nujne ukrepe HAP-a, pomanjkljive evidence zdravstvenega stanja prebivalcev pa otežujejo pomoč ranljivim skupinam, kot so brezdomci in delavci iz tujine".

Mesto na zahodu Indije Ahmedabad je eno tistih, ki je začelo uresničevati akcijski načrt HAP, in sicer po tem, ko je leta 2010 tam zaradi z vročino povezanimi posledicami umrlo kar 1.300 ljudi. V primeru vročinskega vala tako prebivalce opozarjajo po elektronski pošti, z SMS-obvestili, uvedli pa so tudi t. i. hladilne strehe z odsevnimi prevlekami, ki vzdržujejo nekoliko nižje temperature, poroča DW.

Najhuje za brezdomce

Direktorica skupine Housing and Land Rights Network (HLRN) Shivani Chaudhry je ob tem izpostavila, da so še posebej ranljiva skupina brezdomci, ki živijo na prostem in nimajo dostopa do ustreznih zatočišč, pitne vode ali zdravstvene oskrbe.

"Mesto ima za njih načrt v primeru mraza, ko jim postavijo začasne šotore, vendar pa ni podobnega ukrepa za primere poletja – pa čeprav so enako, če ne še bolj, izpostavljeni visokim temperaturam," je dejala.

Deljenje vode ob spremstvu policije

Tako se dogajajo incidenti, kot so bili v indijski zvezni državi Madhya Pradesh, kjer so izbruhnili pretepi ob razdeljevanju vode iz tovornjaka. Poročajo o več ranjenih na mestih, kjer razdeljujejo vodo, en človek je celo umrl. Prav tako so pred dnevi pretepli voznika cisterne z vodo.

Država je zato ukrepala tako, da je cisterne na najbolj ranljivih območjih zavarovala s policijskim spremstvom.

Brez vode tudi divje živali, ki prihajajo v mesta

Indijski mediji so poročali tudi o tem, da so se zaradi vročine v mesta zatekle divje živali, med njimi tigri, ki iščejo vodo. Zaradi kapi naj bi umrla tudi skupina opic v gozdu Joshi baba.