Srečanje v Džakarti je za vodjo mjanmarske vojaške hunte Mina Aunga Hlainga prva pot v tujino po udaru 1. februarja.

Mjanmarski general se je v Džakarti pridružil indonezijskemu predsedniku Joku Widodu ter voditeljem in zunanjim ministrom iz večine od desetih držav članic Aseana, ki vključuje še Singapur, Malezijo, Kambodžo, Tajsko, Vietnam, Filipine, Laos in Brunej, ki trenutno predseduje skupini.

"Skušali smo ne preveč obtoževati njegovo stran, kajti ni nam mar, kdo povzroča nasilje. Poudarili smo samo, da se mora nasilje končati. Zanj je druga stran tista, ki je vir težav. Toda strinjal se je, da se mora nasilje končati," je po srečanju dejal malezijski premier Muhyiddin Yassin. Voditelji držav članic Aseana so od mjanmarskega generala želeli zavezo o umiku varnostnih sil in izpustitev političnih zapornikov. "Tega, kar sem predlagal jaz in številni drugi kolegi, ni zavrnil," je še dejal malezijski premier.

"Prva zaveza, ki jo terjamo, je ustavitev nasilja s strani mjanmarske vojske, zadržane pa morajo biti tudi ostale strani, da bi se zmanjšale napetosti," je po srečanju dejal indonezijski predsednik Joko Widodo. "Nasilje se mora končati, znova je treba vzpostaviti demokracijo, stabilnost in mir," je dodal in pozval še k izpustitvi političnih zapornikov in v luči spodbujanja dialoga k imenovanju posebnega odposlanca.

Kot izhaja iz izjave, ki jo je podal predsedujoči skupini Brunej, so dosegli konsenz glede petih točk: končanja nasilja, konstruktivnega dialoga med vsemi stranmi, k čemur bo pomagal posebni odposlanec Aseana, sprejetja pomoči in obiska posebnega odposlanca v Mjanmaru. Izpustitev političnih zapornikov v izjavi ni bila omenjena.

Po besedah singapurskega premierja Leeja Hsiena Loonga je mjanmarski general dal vedeti, da je slišal njihove pobude, ki da se mu zdijo koristne. "Ni nasprotoval temu, da Asean igra konstruktivno vlogo ali da bi delegacija Aseana obiskala Mjanmar, prav tako tudi ne humanitarni pomoči." Ob tem je Lee dejal, da jih čaka še dolga pot od besed do dejanj.

Udeležba mjanmarske vojaške vladi na vrhu Aseana je precej nenavadna, po navadi je državo zastopal pripadnik vojske z nižjim nazivom ali civilist.

Združeni narodi, Kitajska in ZDA ocenjujejo, da ima Asean najboljši položaj za neposredne pogovore s hunto. Nekateri analitiki so sicer posvarili, da hunti vabilo na vrh daje legitimnost.

K nujnemu zasedanju skupine sta pozvali Indonezija in Malezija, potem ko vojaška hunta v Mjanmaru ni sledila pozivom k ustavitvi nasilja in izpustitvi političnih zapornikov, vključno z voditeljico Aung San Su Či.

Oči svetovne javnosti so v Mjanmar uprte od začetka februarja, ko je vojska z udarom prevzela oblast, zaprla politične voditelje in zaključila kratkotrajno obdobje demokracije. Vse odtlej v državi potekajo protesti, ki jih vojska nasilno zatira. V nasilju je bilo doslej po podatkih organizacije za pomoč političnim zapornikom (AAPP) ubitih več kot 700 ljudi.