Foto: Reuters

"Po zagonu naše operacije smo se spoprijeli z grožnjami, kot so gospodarske sankcije in embargo na prodajo orožja. Tisti, ki mislijo, da si bo Turčija premislila zaradi teh groženj, se resno motijo," je dejal Erdogan v televizijskem nagovoru.

Več zahodnih držav, med njimi Francija, Nemčija, Nizozemska, Norveška in Finska, je namreč sporočilo, da bodo zaradi turške ofenzive proti Kurdom začasno ustavile dobavo orožja Ankari. Tak ukrep je napovedala tudi Švedska.

Erdogan je o tem po telefonu že govoril tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. Pozval jo je, naj pojasni njihovo stališče in ali so res zavezniki v okviru zveze Nato. Ob tem je zavrnil kakršno koli posredovanje med Turčijo in kurdsko milico YPG (kurdske Ljudske zaščitne enote). "Kdaj ste videli, da je država sedela za isto mizo s teroristično skupino," je vprašal.

Kanclerka pa je Erdogana pozvala, naj ustavi ofenzivo na severu Sirije, saj bi lahko vodila v nadaljnjo destabilizacijo regije in ponovni pojav IS-ja, so sporočili iz njenega urada.

Erdogan je v nedeljo dejal, da bo turška vojska s sirskimi zavezniškimi uporniki napredovala od 30 do 35 kilometrov globoko v Sirijo.

Turčija prevzela nadzor nad obmejnima mestoma

Turška vojska naj bi sicer skupaj s svojimi pridruženimi sirskimi milicami v Siriji v soboto prevzela nadzor nad obmejnim mestom Ras al Ain, danes pa še nad mestom Tal Abjad.

Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo danes v spopadih ubitih najmanj 26 ljudi, skupaj je bilo tako od srede ubitih najmanj 64 civilistov. Med današnjimi žrtvami je najmanj deset ljudi, ki so bili ubiti v letalskem napadu na konvoj vozil s civilisti in novinarji.

Turško obrambno ministrstvo je še sporočilo, da so danes njihove sile na severu Sirije prevzele nadzor nad ključno avtocesto M4. Avtocesta, ki povezuje vzhod in zahod, je ključna transportna povezava za YPG. Zaradi zavzetja avtoceste bodo kurdske enote zdaj verjetno težje prišle do novih zalog, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Observatorij je še sporočil, da je bilo od srede ubitih tudi več kot 100 borcev v vrstah Sirskih demokratičnih sil, v katerih prednjačijo Kurdi, več kot 70 borcev milic, ki sodelujejo s Turčijo, in osem turških vojakov.

Turško obrambno ministrstvo sicer trdi, da sta bila ubita le dva njihova vojaka. Erdogan pa je danes sporočil, da so ubili 440 borcev YPG-ja, v spopadih pa je umrlo še 18 turških državljanov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Turčija je z napadom na sirske Kurde povzročila beg več kot 130.000 ljudi. Foto: Reuters

Trump ukazal umik do 1.000 vojakov s severa Sirije

Kot je sporočil ameriški obrambni minister Mark Esper, je predsednik ZDA Donald Trump ukazal umik do tisoč ameriških vojakov s severa Sirije. Kdaj točno bodo umaknili vojake, Esper ni pojasnil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ne morem podati točne časovnice, ker se spreminja vsako uro," je povedal. Želijo namreč zagotoviti varen umik in da se ob tem ne zaostrijo razmere.

Turške sile so v petek po navedbah ameriškega obrambnega ministrstva obstreljevale opazovalno točko ameriške vojake v bližini meje. "Vidimo, da je zelo verjetno, da ostanejo ameriške sile ujete med dvema nasprotujočima si vojskama, kar je zelo nevzdržna situacija," je dejal Esper.

ZN: Razseljenih več kot 130.000 ljudi

Združeni narodi so sporočili, da je zaradi spopadov med turškimi silami s sirskimi zavezniki in kurdskimi borci na severovzhodu Sirije razseljenih že več kot 130.000 ljudi.

Kurdske oblasti v tem delu Sirije sporočajo, da je ta številka še precej višja, in sicer 191.000. poroča BBC.

Ljudje so pobegnili s podeželskih območij okoli Tal Abjada in Ras al Aina. Urad ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) je sporočil, da skupaj z drugimi agencijami ugotavljajo, da bi lahko v prihajajočem obdobju na tem vojnem območju pomoč in zaščito potrebovalo do 400.000 civilistov.

Vse več razseljenih prihaja v zbirne centre, več kot 400.000 ljudi pa je prizadelo pomanjkanje vode, vključno z 82.000 prebivalci dveh begunskih taborišč v regiji, sporoča OCHA.

Od petka so v Tal Abjadu in Ras al Ainu, glavnih tarčah turškega napada, zaprte javne in zasebne bolnišnice. OCHA je še sporočil, da je bila po sicer nepotrjenih poročilih napadena bolnišnica južno od Ras al Aina, v kateri so zdravili ranjene z bojišča.

Turške sile in njihovi sirski zavezniki so medtem zasedli velik del sirskega mesta Suluk, oddaljenega 10 kilometrov od meje s Turčijo, južno od Tal Abjada, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice.

Skupaj s turško vojsko se proti Kurdom borijo sirski arabski uporniki. Foto: Reuters

Ubita kurdska političarka

Sirski observatorij je medtem sporočil še, da so sirski arabski uporniki, ki se bojujejo na strani Turčije, ubili devet civilistov, vključno s 35-letno kurdsko političarko Hevrin Kalaf, generalno sekretarko stranke Prihodnja Sirija.

Civiliste so ubili na avtocesti južno od Tal Abjada, potem ko so ustavili njihove avtomobile, dogajanje pa prikazujejo videoposnetki, ki naj bi bili verodostojni, poroča Guardian.

Kurdi: Varovanje borcev IS-ja ni več prioriteta

Turška vojska se približuje taborišču za razseljene ljudi, v katerem je pridržanih več tisoč članov družin borcev Islamske države in ki je bilo tarča obstreljevanja. Obstreljevanje so Kurdi označili za "podporo ponovni oživitvi IS-ja".

Kot so sporočile kurdske oblasti, je iz taborišča Ain Isa pobegnilo 785 svojcev džihadistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po poročanju BBC-ja so Kurdi sporočili, da v času turške ofenzive čuvanje zaprtih IS-jevih borcev ne bo prioriteta. Namesto tega bodo Sirske demokratične sile (SDF) "ščitile naša mesta in naše ljudi".

SDF sporoča, da trenutno zadržuje več kot 12.000 ljudi, osumljenih članstva v IS-ju, v sedmih zaporih. Med njimi je najmanj 4.000 tujih državljanov. Natančne lokacije zaporov niso razkrite, a nekateri naj bi bili blizu meje s Turčijo.

Turška vojska v nedeljo na peti dan ofenzive zoper sirske Kurde nadaljuje obstreljevanje obeh mest. Ankara trdi, da je namen vzpostaviti t. i. varna območja znotraj Sirije, kamor bi lahko naselila več milijonov sirskih beguncev, ki so zdaj na turškem ozemlju.

Turčija je operacijo zoper kurdske sile, ki jih označuje za teroriste, sprožila brez dovoljenja Varnostnega sveta ZN-a ali vlade v Damasku.