Palestinci iz soseske Šejk Džara na vrhovnem sodišču. Foto: EPA
Palestinci iz soseske Šejk Džara na vrhovnem sodišču. Foto: EPA

V ponedeljek naj bi vrhovno sodišče sprejelo dokončno odločitev v primeru spora med izraelskimi judovskimi naseljenci in palestinskimi družinami, ki živijo v delu Jeruzalema pod izraelsko okupacijo. Nekaj palestinskih družin se je namreč pritožilo zoper odredbe o izselitvi iz domov, v katerih živijo že od petdesetih let prejšnjega stoletja.

Marca je izraelsko okrožno sodišče v Vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga je Izrael v nasprotju z drugimi zasedenimi palestinskimi ozemlji priključil (nezakonito po mednarodnem pravu), potrdilo ukaz palestinskim družinam, da naj zapustijo svoje domove, da bi se vanje lahko naselili judovski naseljenci.

Vrhovno sodišče pa je zdaj presenetilo in predlagalo, naj naseljenci in Palestinci sprejmejo "praktično rešitev". "Predlagamo, da se premaknemo z ravni načel na raven praktičnosti," je dejal vrhovni sodnik Isaac Amit.

Seja je potekala zgolj v hebrejskem jeziku, ne tudi v arabskem, prav tako ni bilo prevoda, je poročal Guardian.

Izraelski aktivisti nasprotujejo etničnemu čiščenju in nezakonitim naselbinam v zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu. Foto: EPA
Izraelski aktivisti nasprotujejo etničnemu čiščenju in nezakonitim naselbinam v zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu. Foto: EPA

Najemnino naj bi plačevali naseljencem

Sodišče zdaj predlaga "kompromis", ki bi 70 Palestincem dovolil, da ostanejo na svojih domovih, a kot najemniki z "zaščitenim statusom". Bili naj bi varni pred pregonom "naslednjih nekaj let", letno pa bi organizaciji naseljencev Nahalat Šimon plačevali 1500 šekelov najemnine (nekaj manj kot 400 evrov). Nižja izraelska sodišča so tej organizaciji priznala lastništvo nad nepremičninami, ki so predmet spora.

Predlog vrhovnega sodišča se ne ukvarja z vprašanjem lastništva, z navdušenjem pa ga ni sprejela nobena od strani. Predlog bo za Palestince verjetno nesprejemljiv, saj predpostavlja, da bi se strinjali s tem, da njihov dom ne pripada njim. Sodišče je zdaj odredilo, da morajo Palestinci v sedmih dneh predložiti seznam imen ljudi, ki naj bi bili upravičeni do predlaganega statusa zaščitenega najemnika.

"Besen sem, ker je moja usoda v rokah naseljencev"

"Besen sem, ker je moja usoda v rokah naseljencev, naseljenskega establišmenta, sodišča naseljencev, zakonodaje naseljencev. Nobenega zaupanja nimam v ta postopek," je dejal vidni palestinski pisatelj in aktivist iz soseske Šejk Džara Mohamed El Kurd.

Vrhovno sodišče je odločalo danes, potem ko so maja zaradi protestov proti prisilnim izselitvam preložili odločanje. Takratne napetosti v soseski in represija izraelskih oblasti so pripeljale do izstrelitve Hamasovih raket iz Gaze in uničujočih 11-dnevnih izraelskih napadov na obubožano okupirano palestinsko enklavo ob Sredozemskem morju. Takrat je bilo v Gazi ubitih več kot 250 ljudi, od tega skoraj 70 otrok, v Izraelu pa 13.

Izraelski mediji so poročali, da želi nova izraelska vladajoča koalicija preložiti pregon v Vzhodnem Jeruzalemu živečih Palestincev, da bi pomirila napetosti v Izraelu in ameriško vlado predsednika Joeja Bidna. Izraelski premier Naftali Benet naj bi avgusta obiskal Washington.

Na udaru judovskih naseljencev in Izraela je več palestinskih sosesk. Prizor iz soseske Silvan. Foto: Reuters
Na udaru judovskih naseljencev in Izraela je več palestinskih sosesk. Prizor iz soseske Silvan. Foto: Reuters

Judje lahko zahtevajo, Palestinci ne

Izraelski naseljenci, ki so že prevzeli nekatere domove Palestincev v soseski Šejk Džara, pravijo, da so bile te hiše v lasti Judov pred nastankom Izraela leta 1948. Izraelska zakonodaja Judom dovoljuje vlaganje zahtev za povrnitev nepremičnin v Vzhodnem Jeruzalemu, to pravico pa odreka Palestincem, ki so bili okoli leta 1948 pregnani s svojih domov, v katere so se naselili Judje. Ob nastanku Izraela je bilo z njegovega današnjega ozemlja pregnanih okoli 750.000 Palestincev, Izrael pa njim in njihovim potomcem zaradi zagotavljanja judovske demografske večine ne dovoljuje vrnitve na njihove domove.

Palestinci, ki jim grozi pregon iz soseske Šejk Džara, pravijo, da jim je njihove domove obljubila Jordanija, pod katere upravo je bil ta del mesta do izraelske okupacije leta 1967. V zameno za domove naj bi se Palestinci takrat odrekli statusu beguncev.

Po neuradnih podatkih organizacij za človekove pravice grozi izguba doma v Vzhodnem Jeruzalemu več kot 1000 Palestincem. Ti že desetletja opozarjajo, da Izrael izvaja etnično čiščenje in dearabizira Vzhodni Jeruzalem. Palestinci, ki jim grozi pregon, so begunci (oziroma njihovi potomci), ki so bili že leta 1948 pregnani z domov v današnjem Izraelu, zdaj pa jim grozi nova izselitev.