Protesti potekajo že peti dan. Foto: Reuters

Predlogi reform vključujejo preklic novih davkov in prepolovitev plač najvišjih uslužbencev, poroča BBC. Vladna odločitev je bila sprejeta po petih dneh protestov in ob pozivu k splošni stavki. Na ulicah se je zbralo na sto tisoče ljudi, ki izražajo jezo zaradi korupcije in ukrepov zategovanja pasu.

Libanonsko družbo je razjezila četrtkova odločitev vlade, ki je predlagala nove davke, vključno z davkom na klice, opravljene prek spletnih aplikacij, kot je WhatsApp, v vrednosti šest dolarjev mesečno. Vlada je zaradi protestov ta predlog že preklicala.

Premier Hariri zagotavlja, da ne bo dopustil, da bi kdo ustrahoval protestnike. Foto: Reuters

Libanonsko gospodarstvo se spopada z nizko rastjo in visokim javnim dolgom, ki znaša 77 milijard oziroma 150 odstotkov bruto domačega proizvoda, v državi pa so zaradi vse slabše infrastrukture električni mrki, na ulicah se kopičijo smeti, vrednost libanonske valute, funta, pada. Ljudje se pritožujejo nad korupcijo, slabim upravljanjem in slabimi javnimi storitvami.

Zaradi krize v državi so že odstopili štirje ministri iz krščanske stranke Libanonske sile. Njen predsednik Samir Geagea je dejal, da ne verjame, da lahko vlada razreši gospodarsko krizo.

Druge stranke pa so se v nedeljo strinjale glede več ukrepov. Tako naj bi znižali plače predsednika, ministrov in poslancev za 50 odstotkov, banke naj bi prispevale 3,4 milijarde dolarjev, tudi prek davka na bančne dobičke, da bi dosegli "skoraj nični primanjkljaj" v proračunu za leto 2020.

Ob tem nameravajo privatizirati telekomunikacijski sektor in prevetriti električnega. Vzpostavili naj bi nove regulatorne organe in organe za transparentnost ter ukinili ministrstvo za informiranje in druge javne ustanove.

Lani so mednarodni donatorji Libanonu obljubili pomoč v vrednosti 11 milijard dolarjev, libanonska vlada pa se je zavezala k reformam, ki naj bi pomagale znižati dolg.

Predsednik države Michel Aoun je za ulične proteste dejal, da odražajo "bolečino ljudi", posvaril pa je, da "posploševanje korupcije na vse pomeni veliko nepravičnost". Dodal pa je, da bi morala vlada začeti s tem, da odpravi bančno tajnost za vse sedanje in prihodnje ministre.

Libanonska vlada sprejela paket reform

Protestniki: Zakaj naj jim verjamemo?

Protestniki so medtem zaprli glavne ceste v središču Bejruta. Zaprte so bile številne šole, univerze in banke. "Ta dan nam je bil usojen. Vse naše trdo delo in napori v preteklih dneh so nas pripeljali do tega trenutka," je dejal protestnik Roni Al Asad. "Če so lahko te reforme sprejeli že prej, zakaj jih niso? In zakaj naj jim danes verjamemo," je vprašal.

"Ukinitev davkov ni dovolj. Hočemo, da odgovarjajo za korupcijo. Hočemo nazaj svoj denar," je izjavil drug protestnik. "Lažejo nam več kot 20 let. Siti smo in hočemo, da vsi politiki odidejo," pa je dejala protestnica.

Protesti v Libanonu kažejo, da so udeleženci presegli verske delitve, ki državo močno delijo. Libanonska politika lovi ravnotežje med največjimi verskimi skupnostmi v državi, kristjani, suniti, šiiti in druzi. Kritiki jim očitajo klientelizem in ščuvanje državljanov drugega proti drugemu po verski liniji.

Premier Hariri je protestnikom zagotovil, da omenjeni vladni ukrepi niso namenjeni temu, da ljudje prenehajo protestirati in izražati svojo jezo. "Nikomur ne bom dopustil, da bi vam grozil ali vas ustrahoval," je ljudem na ulici dejal Hariri. Po njegovih besedah so protesti po državi obnovili libanonsko narodno identiteto. Če protestniki želijo predčasne parlamentarne volitve, naj bi Hariri to podprl.