Že v zgodnjih jutranjih urah so prebivalci poročali o izraelskih napadih v več predelih Gaze, zlasti v središču enklave. Tarča naj bi bilo med drugim begunsko taborišče Bureidž, kjer je po navedbah lokalnih medijev, ki jih povzema katarska televizija Al Džazira, umrl otrok, pet ljudi je bilo ranjenih. Več žrtev naj bi terjali še napadi na območju mesta Gaza.

Na severu Gaze, kjer vlada največje pomanjkanje, prebivalci pravijo, da morajo zaradi hudega pomanjkanja preživeti le ob kruhu. Hrano je na trgu mogoče kupiti le po pretiranih cenah – kilogram zelene paprike, ki je pred vojno stal približno en dolar, je po njihovih besedah stal 320 šeklov ali skoraj 90 dolarjev. Trgovci so za kilogram čebule zahtevali 70 dolarjev.

"Stradamo, svet je pozabil na nas," je dejala Um Mohamed, mati šestih otrok iz mesta Gazi, ki je z družino večkrat morala zapustiti dom in pobegniti v zavetišča ZN-a. "Razen moke in kruha nimamo ničesar drugega," je dejala.

Konec maja je izraelska vojska odpravila prepoved prodaje sveže hrane v Gazo iz Izraela in okupiranega Zahodnega brega, so sporočili palestinski uradniki in mednarodni humanitarni delavci. Vendar so prebivalci Gaze brezvestne trgovce obtožili, da izkoriščajo pomanjkanje policijskega nadzora, saj blago v Izraelu in na Zahodnem bregu kupujejo po običajnih cenah in ga prodajajo z velikim pribitkom.

"Ni mesa in zelenjave, tudi če je na voljo, se prodaja po vrtoglavih cenah," je Um prek aplikacije za klepet povedal Reutersu.

Pretok pomoči Združenih narodov na opustošeno palestinsko ozemlje je od začetka izraelskih vojaških operacij v Rafi na jugu Gaze, kjer je glavni mejni prehod iz Egipta, močno okrnjen. Izrael je pod vse večjim mednarodnim pritiskom, naj ublaži krizo, saj humanitarne organizacije opozarjajo na grozečo lakoto. Izrael trdi, da ne omejuje humanitarne oskrbe civilistov v Gazi, za počasno dobavo pa krivi Združene narode, češ da so njihove operacije neučinkovite.

"Velik del prebivalstva Gaze se zdaj spopada s katastrofalno lakoto in razmerami, podobnimi lakoti," je v sredo dejal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus in dodal, da se v Gazi več kot 8000 otrok, mlajših od pet let, zdravi zaradi akutne nedohranjenosti.

Po besedah direktorja bolnišnice Kamal Advan je trenutno več kot 200 palestinskih otrok v smrtni nevarnosti zaradi lakote.

V petek je trgovinska zbornica v Gazi pozvala mednarodno skupnost, naj pritisne na Izrael, da omogoči vstop nujno potrebne pomoči.

"Poleg pomanjkanja hrane, vode in zdravil na severu Gaze močno primanjkuje tudi številnih osnovnih življenjskih potrebščin, vključno s pripomočki za javno in osebno higieno," je zbornica zapisala v izjavi.

"Zaradi pomanjkanja goriva in elektrike ter zdravstvenih storitev so bolnišnice prenehale delovati, prišlo pa je tudi do popolnega uničenja vseh javnih in zasebnih sanitarij," so še zapisali.

Humanitarnemu konvoju prepovedali vstop v Gazo

Predstavnik Unicefa je v pogovoru za britansko televizijo BBC dejal, da so izraelske sile konvoju s pomočjo prepovedale vstop v severni del Gaze, kljub temu, da je imel vse potrebne dokumente. Dodal je, da je to pogost pojav.

Izraelska vojska se je na obtožbe odzvala z besedami, da Unicefov konvoj ni imel pravilno izpolnjene dokumentacije.

Hezbolah nadaljuje napade na Izrael

Razmere se zaostrujejo tudi na meji med Izraelom in Libanonom, kjer je libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah po smrti svojega visokega poveljnika v izraelskem napadu okrepilo obstreljevanje. Gibanje je sporočilo, da je z raketami in brezpilotnimi letalniki napadlo devet izraelskih vojaških objektov.

Napadi so bili maščevanje za torkov izraelski napad, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hezbolaha. Libanonski varnostni vir je povedal, da je bil to največji napad Hezbolaha od oktobra, ko so se z vojno v Gazi stopnjevali tudi spopadi na meji.

V zgodnjih jutranjih urah je v napadu na libanonsko pristaniško mesto Tir umrla ena ženska, več kot deset pa jih je bilo ranjenih, med njimi več otrok, sta sporočila dva libanonska varnostna vira. Izraelska vojska je sporočila, da incident proučuje.

Hezbolah je pred tem sporočil, da je na šest izraelskih vojaških položajev izstrelil več serij raket katjuša in falak. Hezbolahova televizija Al Manar je poročala o več kot 100 izstreljenih raketah. Skupina je še navedla, da je z brezpilotnimi letali napadla tudi sedež izraelskega severnega poveljstva, sedež obveščevalne službe in vojašnico.

Varnostni vir je za agencijo Reuters dejal, da je bilo hkrati izstreljenih vsaj 30 napadalnih brezpilotnih letal, kar je največji tovrstni napad Hezbolaha do zdaj v osem mesecev trajajoči vojni.

Hezbolah prekinitev napadov pogojuje s trajno ustavitvijo ognja v Gazi

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek na vrhu skupine G7 napovedal skupna prizadevanja z ZDA in Izraelom, da bi zajezili napetosti na izraelsko-libanonski meji. Načrt po poročanju francoske tiskovne agencije AFP predvideva ustavitev nasilja na obeh straneh in umik elitnih enot Hezbolaha in drugih oboroženih skupin na oddaljenost deset kilometrov od meje.

Hezbolah naj sicer ne bi bil pripravljen na pogajanja, dokler ne bo dosežen dogovor o trajni prekinitvi ognja v Gazi. Načrt za ustavitev spopadov, ki ga je konec maja naznanil predsednik ZDA Joe Biden, se še ni uresničil, tako izraelska vlada kot palestinsko islamistično gibanje Hamas pa vztrajata pri nekaterih svojih stališčih.

V hutijevskem napadu na ladjo huje poškodovan mornar

Jemenski hutijevci so v četrtek z najmanj dvema raketama zadeli tovorno ladjo v Adenskem zalivu, nato je izbruhnil požar. V napadu je bil huje poškodovan mornar, ki so ga oskrbeli in premestili na bližnjo ladjo, so sporočili iz ameriške vojske.

Ladja Verbena je plula pod zastavo Palaua in je bila na poti iz Malezije v Italijo. Je v lasti ukrajinskega podjetja, upravlja pa jo poljsko podjetje.

"Nadaljnje brezobzirno ravnanje hutijevcev, ki jih podpira Iran, ogroža stabilnost na območju in življenja pomorščakov v Rdečem morju in Adenskem zalivu," so sporočili iz osrednjega poveljstva ameriške vojske. Hutijevci so v četrtek sporočili, da so v zadnjih 24 urah izvedli napade na tri ladje, med njimi na Verbeno.

Gre za zadnje v nizu napadov hutijevskih upornikov na ladje v Rdečem morju in Adenskem zalivu od novembra lani. Hutijevci, ki uživajo podporo Irana, napade izvajajo v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi.

Napadi so spodbudili nekatere ladjarske družbe, da se preusmerijo na pot okoli juga Afrike, da bi se izognili tvegani poti čez Rdeče morje, po kateri običajno poteka približno 12 odstotkov svetovne trgovine. ZDA in Združeno kraljestvo so januarja v odgovor začeli povračilne napade na cilje hutijevcev v Jemnu, vendar to ni odvrnilo upornikov, ki so zatrdili, da bodo merili na ameriška in britanska plovila ter vse ladje, namenjene v izraelska pristanišča.