Čeprav je Islamska država v zatonu, pa še naprej obstajajo dejavniki, ki so povzročili njen nastanek. Foto: AP
Čeprav je Islamska država v zatonu, pa še naprej obstajajo dejavniki, ki so povzročili njen nastanek. Foto: AP

V poročilu, ki so ga napisali ZN-ovi strokovnjaki, piše, da skrajne islamistične skupine kljub trenutnemu zatišju še naprej predstavljajo resno grožnjo mednarodnemu miru. Opozarjajo, da se je različnim islamističnim terorističnim gibanjem pridružilo 30.000 tujcev, ki so verjetno še vedno živi, poročilo povzema Guardian. Čeprav v geografskem smislu kalifat, ki ga je skušala oblikovati skrajna organizacija Islamska država, ne obstaja več, pa še vedno obstajajo nekateri dejavniki, ki so omogočili rast te in drugih islamističnih organizacij.

"Kaj se bo zgodilo s temi ljudmi, bo morala mednarodna skupnost dobro premisliti. Nekateri so se verjetno pridružili Al Kaidi in drugim terorističnim celicam, ki so se pojavile, nekateri so se verjetno še bolj radikalizirali," so zapisali.

V napadih novembra leta 2015 v Parizu je umrlo 130 ljudi. Foto: AP
V napadih novembra leta 2015 v Parizu je umrlo 130 ljudi. Foto: AP

Radikalizacija v zaporih

Grožnja za nove teroristične napade v Evropi ostaja visoka. Spomnimo, teh je bilo največ v letih 2015 in 2016, ko je večinoma v Franciji, Belgiji in Nemčiji umrlo več sto ljudi. Najbolj bi nas morala skrbeti radikalizacija zapornikov, ki se spoprijemajo z revščino, življenjem na obrobju, slabo samopodobo in nasiljem. Drugi pomemben dejavnik za ohranjanje grožnje napadov pa je ta, da bo v prihodnjih mesecih izpuščenih več Evropejcev, ki so se Islamski državi pridružili kmalu po njenem nastanku leta 2014.

"Programi za deradikalizacijo se niso izkazali za učinkovite. Največji skrajneži ostajajo nevarni in predstavljajo nevarnost tako za rešetkami kot zunaj njih," še dodaja poročilo.

Okoli 2.000 radikaliziranih Evropejcev spet na stari celini

Evropske države menijo, da je okoli 6.000 ljudi zapustilo domove in odšlo v Irak in Sirijo, kjer so se pridružili IS-ju ali drugim skrajnim skupinam. Okoli tretjina je v teh bojih padla, tretjina je še vedno na Bližnjem vzhodu, prav toliko, torej okoli 2.000, pa se jih je verjetno vrnilo v Evropo. Zahodne države za zdaj ne želijo sprejemati svojih državljanov, ki so se bojevali v Siriji in Iraku, saj jih vidijo kot varnostno grožnjo, hkrati pa se bojijo, da jih ne bodo mogli sodno preganjati.

Po neuradnih podatkih ima IS dostop še do okoli 50 oz. 300 milijonov ameriških dolarjev, ki so ostali kalifatu, vlagajo pa jih v propagando, s katero želijo svet prepričati, da ostaja največja in najvplivnejša teroristična skupina. "IS bo na različnih koncih sveta naročil in izvedel nove mednarodne napade. Trenutno zatišje zato ne bo trajalo dolgo, najverjetneje niti do konca leta 2019 ne," so še napovedali strokovnjaki.

Deluje tudi še Al Kaida, a zdravje njenega voditelja, 68-letnega Ajmana Al Zavahirija, je slabo. Poročilo opozarja tudi na porast terorističnih napadov v Afriki.