Vsaka od obeh vlad uživa podporo različnih milic in tujih držav. Foto: EPA
Vsaka od obeh vlad uživa podporo različnih milic in tujih držav. Foto: EPA

Al Džazira poroča, da je ameriški Associated Press dobil vpogled v omenjeno poročilo, v katerem strokovnjaki sedem libijskih oboroženih skupin obtožujejo sistematičnih nezakonitih pridržanj za kaznovanje nasprotnikov, pri čemer kršijo mednarodno in domače pravo, tudi prepoved mučenja.

Še posebej "migranti so bili izjemno ranljivi za kršitve človekovih pravic in so bili redno podvrženi dejanjem suženjstva, posilstva in mučenja", piše v poročilu, ki ga je panel strokovnjakov predal Varnostnemu svetu ZN-a.

Poročilo navaja primer štirih prebežnikov, ki so jim bile kršene človekove pravice v tajnih centrih za pridržanje pod nadzorom trgovcev z ljudmi v kraju Tazirbu v puščavi in Bani Valid na severozahodni obali. Žrtve so bile zasužnjene, hudo pretepene in namerno stradane, odrekala se jim je zdravstvena oskrba.

Dve nekdanji zapornici, ki sta bili takrat stari 14 in 15 let, sta panelu povedali, da so ju večkrat posilili in spolno zasužnjili. V enem od tajnih centrov za pridržanje sta bili zaprti 18 mesecev.

Kot je ugotovil panel, so tudi varnostniki v vladnem centru za pridržanje Šara al Zavija dejavno sodelovali ali pa zamižali na eno oko pri posilstvih in grožnjah s posilstvom zoper ženske in dekleta, ki so bile tam zaprte med januarjem in junijem 2021.

Kaos po Natovem posredovanju in zrušenju Gadafija

Z nafto bogata Libija je zapadla v kaos po Natovi podpori rušenja dolgoletnega avtokratskega voditelja Moamerja Gadafija, ki so ga uporniki s podporo Zahoda leta 2011 tudi ubili.

Država se je razdelila med dve vladi, eno na vzhodu in drugo v Tripolisu, ki je mednarodno priznana. Vsaka stran uživa podporo različnih milic in tujih držav.

Poročilo ugotavlja, da v Libiji delujejo tudi čadske opozicijske skupine in sudanski borci, ki jih novači vojaški poveljnik z vzhoda Libije Kalifa Haftar.

Medtem so v vladnih vojaških oporiščih videli sirske borce, ki uživajo podporo Turčije, drugi sirski borci pa so povezani s Haftarjem in delujejo skupaj s pripadniki ruske skupine Wagner v strateškem mestu Sirte na severu. Poročilo sicer pravi, da se je najmanj 300 teh Sircev vrnilo v Sirijo.

Panel strokovnjakov je sporočil, da še naprej preiskujejo napotitev pripadnikov Wagnerja in prenos orožja in druge opreme za podporo njihovim operacijam.

Haftar je s svojimi silami, ki jih podpirajo tudi Egipt in Združeni arabski emirati, aprila 2019 sprožil ofenzivo za zavzetje Tripolisa, a je ta popadla, ko je Turčija okrepila svojo vojaško podporo vladi, ki uživa priznanje ZN-a. Tej so na pomoč prišli stotine turških vojakov in tisoči sirskih plačancev.

Preklicane volitve

Oktobra 2020 je bil sklenjen sporazum o prekinitvi ognja, februarja 2021 pa dogovor o prehodni vladi. Decembra lani naj bi izvedli volitve, ki naj bi povezale državo, a so bile preklicane. Zdaj tako obstajata rivalski vladi, da sta premierja, pa trdita dva Libijca.

Dogovor o prekinitvi ognja je sicer pozval k hitremu umiku vseh tujih borcev in plačancev, a kot ugotavljajo strokovnjaki ZN-ovega panela, je bilo do zdaj malo dokazov o umiku sil v večjem obsegu.

Strokovnjaki so Wagner obtožili kršenja mednarodnega humanitarnega prava na območju južno od Tripolisa, saj so med drugim dobili informacije o najdbi protitankovskih min na položajih, ki jih je zasedal Wagner. Ta skupina bi zato morala te mine jasno označiti in nanje opozoriti civilno prebivalstvo, česar ni storila.

Panel je ob tem identificiral 18 dobav orožja in štiri primere vojaškega urjenja med marcem 2021 in koncem aprila 2022, ki so kršili ZN-ov embargo na orožje. V enem od teh primerov je šlo za dobavo 100 oklepnih vozil za Haftarjeve sile v Bengaziju.