Spor glede Gorskega Karabaha, kjer je večinsko armensko prebivalstvo in si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze, ko se je hotel odcepiti od Azerbajdžana. Območje je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana. Foto: EPA
Spor glede Gorskega Karabaha, kjer je večinsko armensko prebivalstvo in si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze, ko se je hotel odcepiti od Azerbajdžana. Območje je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana. Foto: EPA

"Azerbajdžan in Turčija ne želita ustaviti svoje agresije v Gorskem Karabahu," je dejal armenski premier Nikol Pašinjan, ki je položaj na spornem ozemlju v Kavkazu označil kot "zelo zahteven", Azerbajdžan pa obsodil, da želi okupirati ozemlje Gorskega Karabaha.

Azerbajdžan potrdil obstreljevanje ciljev v Armeniji

Azerbajdžansko ministrstvo za obrambo je medtem danes sporočilo, da so v Armeniji obstreljevali dva položaja, od koder naj bi izstreljevali rakete na civilna območja v Gorskem Karabahu. Armenija je potrdila, da so bila območja na njenem ozemlju res tarča napada, a zanikala, da naj bi nameravala obstreljevati civilne cilje v Azerbajdžanu.

S tem je Azerbajdžan prvič od vnovičnega izbruha konfliktov v Gorskem Karabahu priznal, da je obstreljeval cilje v Armeniji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Bakuju so pojasnili, da je azerbajdžanska vojska ponoči opazila, da v Armeniji blizu Gorskega Karabaha nameščajo raketne sisteme, pripravljene za uporabo. Nato so jih uničili, saj so bili po njihovi oceni namenjeni za obstreljevanje civilnih območij v Azerbajdžanu.

Armenija napovedala povračilni napad na vojaške objekte

Tiskovni predstavnik armenskega obrambnega ministrstva Chouchan Stepanian je potrdil obstreljevanje na ozemlju Armenije, a zanikal, da bi nameravali obstreljevati civilne cilje v Azerbajdžanu. Te obtožbe je zavrnil kot popolnoma neutemeljene. Poudaril je, da na območje Azerbajdžana niso izstrelili niti ene rakete, si pa Armenija zdaj jemlje pravico, da napade vse vojaške objekte in vojaške premike na območju Azerbajdžana.

V Gorskem Karabahu je po skoraj dveh tednih spopadov v soboto začela veljati prekinitev ognja, za katero sta se ob posredovanju Rusije dogovorili državi, a nobena stran dogovora ne spoštuje, zato se spopadi nadaljujejo. Do zdaj je bilo v spopadih ubitih najmanj 600 ljudi.

Lavrov ponuja ruski nadzor prekinitve ognja

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je znova ponudil pomoč pri prekinitvi ognja, ki bi ga lahko opazovali ruski vojaški opazovalci. Ob tem je bil jasen, da morata tako Armenija kot Azerbajdžan upoštevati odnose z Rusijo kot zaveznico in strateško partnerico.

V pogovoru za radijske postaje Sputnik, Govorit Moskva in Komsomolska pravda je Lavrov poudaril še, da je v Gorskem Karabahu treba doseči dolgoročen politični sporazum, saj vojaška rešitev konflikta ne bo vzdržna na dolgi rok.