Jedrska elektrarna v mestu Tihange ima tri reaktorje. Foto: EPA
Jedrska elektrarna v mestu Tihange ima tri reaktorje. Foto: EPA

Vladna koalicija sedmih strank je kar nekaj mesecev pretresala vprašanje jedrskih elektrarn. Zeleni so vztrajali pri spoštovanju zakona iz leta 2003, ki predvideva umik jedrske energije, medtem ko so francosko govoreči liberalci zagovarjali podaljšanje življenjske dobe dveh najnovejših jedrskih reaktorjev.

Vlada si je zadala, da bo to vprašanje rešila do konca letošnjega leta, in po pogovorih, ki so se zavlekli pozno v noč, dosegla dogovor glede zaprtja jedrskih elektrarn do leta 2025. S tem se je pridružila drugim državam, med njimi tudi Nemčiji, ki so se odpovedale jedrski energiji.

V skladu s sprejetim načrtom se bo ukinjanje jedrske energije začelo z zaprtjem prvega jedrskega reaktorja oktobra prihodnje leto, ves proces pa mora biti končan do leta 2045.

Belgijski premier Alexander De Croo je napovedal možnost, da bi nekateri reaktorji delovali tudi po letu 2025, a meni, da je to zelo malo verjetno.

Dve belgijski jedrski elektrarni s sedmimi reaktorji, ki proizvedejo skoraj polovico električne energije v državi, upravlja francosko energetsko podjetje Engie.

Zdaj mora Belgija ugotoviti, kako bo nadomestila izpad elektrike iz jedrskih elektrarn, pri čemer še nima jasnega načrta. Nova težava pri reševanju tega vprašanja je nastala, potem ko zmagovalec razpisa za gradnjo plinske elektrarne severno od Bruslja ni dobil dovoljenja. Vlada namerava počakati do 15. marca, če bo plinska elektrarna dobila dovoljenje, in v nasprotnem primeru iskati druge rešitve.

V prihodnjih štirih letih bo Belgija vložila sto milijonov evrov v raziskave jedrske tehnologije s poudarkom na manjših reaktorjih, omenja pa se tudi možnost sodelovanja s Francijo in Nizozemsko.