Srečanje je ob 10. obletnici procesa Brdo-Brioni vodil slovenski predsednik Borut Pahor. Vrha so se udeležili Zoran Milanović (predsednik Hrvaške), Ilir Meta (Albanija), Milorad Dodik, Šefik Džaferović in Željko Komšić (BiH), Milo Đukanović (Črna gora), Vjosa Osmani (Kosovo), Stevo Pendarovski (Severna Makedonija) in Aleksandar Vučić (Srbija). Foto: Daniel Novakovič/STA
Srečanje je ob 10. obletnici procesa Brdo-Brioni vodil slovenski predsednik Borut Pahor. Vrha so se udeležili Zoran Milanović (predsednik Hrvaške), Ilir Meta (Albanija), Milorad Dodik, Šefik Džaferović in Željko Komšić (BiH), Milo Đukanović (Črna gora), Vjosa Osmani (Kosovo), Stevo Pendarovski (Severna Makedonija) in Aleksandar Vučić (Srbija). Foto: Daniel Novakovič/STA

Vrh je gostil slovenski predsednik Borut Pahor. Zbrani so po treh urah sprejeli skupno deklaracijo o čimprejšnji vključitvi vseh držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo.

Pahor je na novinarski konferenci po koncu vrha ocenil, da je bil ponedeljkov sestanek eden najtežjih, saj je vsak udeleženec predstavil svoja stališča, a so na koncu dosegli kompromis. "To ni kompromis, ki bi bil prazen, ampak je zelo sporočilen," je o skupni izjavi dejal Pahor.

Poziv EU-ju, da vidi območje Zahodnega Balkana kot celoto
Kot je poudaril, v izjavi pozivajo EU, da vidi območje Zahodnega Balkana kot celoto, ne samo kot posamične države, s katerimi se pogaja Evropska komisija, kar se je po Pahorjevih besedah zgodilo prvič.

Komentar Boštjana Anžina po vrhu Brdo-Brioni

Širitev geopolitična nujnost, a vzajemen proces: države morajo pospešiti reforme
Voditelji Slovenije, Hrvaške, BiH-a, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova in Albanije v dokumentu poudarjajo, da je širitev EU-ja na celoten Zahodni Balkan v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije, je geopolitična nujnost in je glavni politični pogoj za stabilno, uspešno in trajnostno evropsko prihodnost. Dodajajo še, da gre pri širitvi Unije za vzajemen proces – na eni strani mora EU pospešiti proces širitve, na drugi strani pa morajo države Zahodnega Balkana pospešiti reforme.

Vučić nasprotoval omembi nespremenljivosti meja na Balkanu. Pogojeval jo je z dikcijo, ki bi preklicala diplomatska priznanja Kosova.
V izjavi zaradi vztrajanja srbskega predsednika Aleksandra Vučića pri dopolnilu besedila ni omenjena podpora nespremenljivosti meja na Balkanu, čeprav po Pahorjevih besedah vsi voditelji pobude nasprotujejo spremembam meja. Kot je pojasnil, Vučić ni nasprotoval vključitvi tega vprašanja v besedilo, vendar je predlagal, da se uporabi takšna dikcija, s katero bi se preklicala praktično vsa diplomatska priznanja Kosova.

Deklaracija o širitvi EU na Z. Balkan brez dela o nespremenljivosti meja

Pahor: Izjava navdih za oktobrski vrh EU-Zahodni Balkan
Pahor je ocenil, da je bilo odprto novo poglavje v procesu Brdo-Brioni in v politiki držav Zahodnega Balkana glede širitvenega procesa. Za Slovenijo je bil po njegovih besedah vrh pomemben, ker čez mesec in pol prevzema predsedovanje Svetu EU-ju. O tri ure trajajočih pogajanjih za zaprtimi vrati je povedal, da je bilo veliko razlik in razhajanj, prišlo je tudi do povišanih tonov in pomiritve. "Na koncu smo prišli do sporočil, ki so po našem mnenju zelo pomembna za ljudi v regiji in za voditelje EU-ja," je poudaril. Slovenski vladi in evropskim politikom je sporočil, da lahko iz danes sprejete deklaracije "črpajo navdih" za oktobrski vrh EU-Zahodni Balkan.

Milanović: Kompromis, pri katerem je moral vsakdo malo popustiti
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je ocenil, da je izjava kompromis, pri katerem je moral vsakdo malo popustiti. Povedal je, da je imela kosovska predsednica Vjosa Osmani precej ambiciozno agendo za današnje srečanje, vendar je bilo treba na koncu nekatere dele zaradi nasprotovanja srbskega predsednika iz izjave izpustiti. Spomnil je, da je namen procesa Brdo-Brioni, ki je nastal na pobudo Slovenije in Hrvaške, podpora državam Zahodnega Balkana na poti v Evropsko unijo, ne pa reševanje dvostranskih vprašanj med državami, vključenimi v pobudo.

Prvič sta se srečala Vučić in Osmanijeva
Ob robu današnjega vrha na Brdu pri Kranju je potekala tudi vrsta dvostranskih srečanj, med drugim sta se prvič sestala srbski predsednik Vučić in kosovska predsednica Osmanijeva.

Pahor se je že pred vrhom sestal z vsemi predsedniki držav
Pahor se je želel na vrh skrbno pripraviti, zato je imel pred srečanjem ločene sestanke s predsedniki vseh držav, vključenih v pobudo. Že septembra lani se je sestal s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim, marca pa z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradom Dodikom, Šefikom Džaferovićem in Željkom Komšićem.

Pretekli teden se je v Podgorici sestal s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, v Tirani pa s predsednikom Albanije Ilirjem Meto. V četrtek je sledilo srečanje s predsednico Kosova Vjoso Osmani, v petek pa v Beogradu s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Dan pred vrhom se je na Bledu sestal še s hrvaškim predsednikom in sovoditeljem pobude Zoranom Milanovićem.