Đukanović ni želel imenovati novega mandatarja proruske in prosrbske koalicije strank – diplomata iz časa Miloševića Miodraga Lekića – in je predlagal predčasne volitve, zato je vladajoča koalicija njegova ustavna pooblastila omejila z zakonom.

Kot pravi Đukanović, je podpis zakona njegova ustavna obveza, ne pa tudi izvajanje. Po njem ne bi imel druge izbire, kot da potrdi mandatarja, če ima ta zagotovljeno parlamentarno večino, sicer to lahko storijo v parlament. A to zavrača, saj da se noče pridružiti tistim, ki rušijo ustavo in delajo proti državi.

Beneška komisija je priporočila, da zakona ne sprejmejo, ker spreminja ustavo, domače ustavno sodišče, ki bi o tem lahko edino presojalo, pa je blokirano, saj so zaradi nesoglasij v parlamentu imenovani le trije od sedmih ustavnih sodnikov. Protesti nasprotnikov se vrstijo že tedne, med vnovičnim potrjevanjem zakona, ki ga je Đukanović najprej vrnil v parlament, je prišlo tudi do nasilja.

V Bruslju zahtevajo umik zakona, bojijo se, da se bo država znašla v ustavnem kaosu, medtem ko ameriški odposlanec Gabriel Escobar govori o globoki institucionalni krizi, približevanju statusu nefunkcionalne države, kar lahko vodi v nemire, ogrozi evropsko pot, oslabi odnose z zaveznicami in destabilizira gospodarstvo.

A koalicija, ki je na zadnjih volitvah po 25 letih z oblasti spravila socialiste, v parlamentu pa imajo en glas večine, vztraja pri mandatarju Miodraga Lekića, ki denimo ni podprl članstva v Natu ali obsodil ruske agresije na Ukrajino in ki ga je predsednik sprva zavrnil, ker mu niso dostavili podpisov podpore.

To je bilo po mnenju vladajočih strank v nasprotju z ustavo, takrat, dodajajo tam, se v Bruslju ni zgražal nihče. Njihovi nasprotniki jim očitajo, da delujejo po nareku Moskve in Beograda in namerno rušijo evropsko pot Črne gore, čeprav je podpora zanjo – morda prav zaradi krize – v zadnjem času še narasla.