Foto: EPA
Foto: EPA

Fiala je dejal, da vladi že primanjkuje sredstev za sprejem beguncev. "Moramo priznati, da smo na samem robu zmožnosti sprejemanja beguncev brez težav," je dejal.

Češka vlada načrtuje izdajo dolgoročnih dovoljenj za bivanje za begunce, ki so že v državi.

Nemški kancler Olaf Scholz pa je dejal, da se Nemčija spopada z "velikim, velikim izzivom" glede sprejema beguncev iz Ukrajine. Kot je dejal, je v pomoč to, da Ukrajinci ne potrebujejo vizuma za vstop v Nemčijo, kjer imajo dostop do zdravstva in izobraževanja, vključno z jezikovnimi tečaji in tečaji za integracijo.

V Nemčiji je po podatkih notranjega ministrstva 187.428 beguncev iz Ukrajine. Večinoma gre za ženske, otroke in starejše.

Razdejanje v Mariupolju. Foto: Reuters
Razdejanje v Mariupolju. Foto: Reuters

Iz Mariupolja naj bi pobegnilo 30.000 ljudi

Oblasti v ukrajinskem mestu Mariupolj so sporočile, da je iz obleganega mesta pobegnilo približno 30.000 ljudi, vendar ocenjujejo, da jih je v mestu še vedno več kot 350.000. Mesto so ruske sile obkolile.

Mariupoljska mestna uprava je na družbenem omrežju Telegram sporočila, da je "okoli 30.000 ljudi odšlo z lastnimi prevoznimi sredstvi". Dodali so, da je bilo v mestu uničenih "od 80 do 90 odstotkov stanovanjskih objektov".

BBC in Reuters poročata o dolgih kolonah avtomobilov, ki se iz mesta odpravljajo proti severu, nekateri pa imajo na vetrobranskih steklih napise z besedo "otroci" v ruščini. Prebivalci Mariupolja so zaradi ruskega obstreljevanja že skoraj dva tedna ujeti brez ogrevanja, elektrike in tekoče vode.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da humanitarni koridor v državi v sredo ni deloval in da ruska vojska ni ustavila obstreljevanja.

Ukrajinska stran je pripravljena na evakuacijo, vendar ljudi ne bo izpostavila obstreljevanju na ulicah, je dodal Zelenski. Tiste, ki bi lahko dosegli mesto Berdjansk, ki je od Mariupolja oddaljeno približno 70 kilometrov jugozahodno, naj bi odpeljali naprej v Zaporožje.

Koridorji naj bi bili vzpostavljeni od Harkova na vzhodu Ukrajine do mesta Vovčansk na meji z Rusijo ter od mest Borodjanka in Ševčenkov v bližini Kijeva do Žitomirja in predmestja Brovari na obrobju ukrajinske prestolnice.

Ukrajino je zapustilo že tri milijone ljudi.

ZN potrdil že najmanj 780 primerov smrti med civilisti v Ukrajini
Sorodna novica Kako največje produkcijsko podjetje iz Ukrajine rešuje svoje sodelavce: "Denar zdaj ni pomemben"

Bombardiranje gledališča v Mariupolju

V gledališču v ukrajinskem mestu Mariupolj, ki so ga v sredo bombardirale ruske sile, je bilo okoli 1300 ljudi, ki so si tam poiskali zatočišče, so sporočile mestne oblasti. Večina ljudi, ki so se zatekli v klet, naj bi napad po navedbah ukrajinskega poslanca preživela. Ukrajinske oblasti so bombardiranje gledališča označile za vojni zločin, češ da je bilo to namerno bombardiranje. Rusija za napad krivi ukrajinski ultranacionalistični bataljon Azov.

Župan mesta Vadim Bojčenko je napad označil za tragedijo in ga primerjal z "genocidom".
Mariupolj je za Moskvo ključna strateška tarča, saj bi lahko povezal njene sile na Krimu in regijo Donbas na vzhodu, s čimer bi Ukrajince odrezali od Azovskega morja. Ruske sile mesto, ki je imelo nekdaj približno pol milijona prebivalcev, že več dni intenzivno obstreljujejo. Oskrba z elektriko, hrano in vodo je prekinjena, razmere pa so izjemno slabe.

Iz Merefe v ukrajinski regiji Harkov poročajo o močno poškodovani šoli, ki naj bi bila ponoči tarča napada ruskih sil. Dvonadstropna zgradba je bila delno poškodovana. O ranjenih ni poročil.

Število žrtev napada ruskih vojakov na ljudi, ki so v sredo v kraju Černigov čakali na kruh, je medtem naraslo na 13. Lokalni mediji so objavili tudi fotografije trupel, vendar pa navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti. V tem mestu na severu Ukrajine je bilo v zadnjem dnevu ubitih 53 ljudi, so sporočile lokalne oblasti. Mesto, ki leži blizu meje z Rusijo in Belorusijo, je že od začetka vojne nenehno tarča ruskih napadov, za danes pa so načrtovana nadaljnja pogajanja o morebitnem evakuacijskem koridorju.

ZN potrdil smrt 780 civilistov, tudi 58 otrok

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 780 civilistov. Med njimi je bilo 58 otrok in mladostnikov. Prav tako je urad potrdil 1252 ranjenih civilistov.

Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet je znova poudarila, da so dejanske številke zagotovo precej višje. Sodelavci ZN-a namreč potrebujejo več dni, da preverijo podatke o mrtvih in ranjenih, Visoki komisariat ZN-a pa objavlja le tiste podatke, ki jih je sam neodvisno preveril.

Iz Mariupolja, ki je prav tako tarča ruskega obleganja in kjer so humanitarne razmere dramatične, pa ljudje še naprej bežijo. Danes naj bi iz tega mesta v ruski Rostov prispeli avtobusi z okoli 300 civilisti. V tem strateško pomembnem pristaniškem mestu je bilo po navedbah ukrajinske strani ubitih že najmanj 2400 civilistov.

Župan Melitopolja Ivan Fedorov, ki so ga pred več kot petimi dnevi ruske sile zajele kot talca, naj bi bil izpuščen v zameno za devet ruskih vojakov, poroča BBC. Tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika je na ukrajinski televiziji dejal, da so bili ruski vojaki stari 18 in 19 let.

EU Rusijo obtožuje hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava v Mariupolju

EU meni, da rusko obleganje in bombardiranje ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupolj predstavljata resno in hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava, so sporočili v Bruslju.

"Včeraj smo žal znova videli nadaljevanje ruskih grozodejstev v Ukrajini," je o bombardiranju gledališča v Mariupolju, ki ga ruske sile še naprej oblegajo, dejal govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella. To obleganje je "nečloveško, je obsojanja vredno in pomeni resno in hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava", je dodal.

Pozval je, da je treba končati obleganje, bombardiranje in napade na civiliste v Mariupolju. Enako velja tudi za celotno agresijo ruskih sil na ukrajinsko ozemlje, je dodal.

Mednarodno humanitarno pravo med drugim predvideva, da je treba v oboroženem konfliktu vedno razlikovati med civilnim prebivalstvom in borci. Tako ni dovoljeno napadati posameznih civilistov ali civilnega prebivalstva.

ZN bo novinarjem v Ukrajini zagotovil zaščitno opremo

Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) bo novinarjem, ki delajo v Ukrajini, zagotovila neprebojne jopiče in čelade. Odločitev prihaja po smrti več novinarjev, kar je sprožilo proteste medijskih skupin, ki trdijo, da Rusija ne ščiti vojnih poročevalcev, kot to zahteva mednarodno pravo.

Unesco namerava organizirati tudi spletne tečaje usposabljanja za delo na bojnih območjih in prvo pomoč. Zagotovil bo tudi sredstva za odprto telefonsko linijo, ki jo je vzpostavil ukrajinski nacionalni sindikat novinarjev in na katero lahko novinarji kadar koli pokličejo za pomoč pri evakuaciji z nevarnega območja.

Od začetka invazije pred tremi tedni so bili ubiti najmanj štirje novinarji, med njimi novinar televizije Fox News in ukrajinski snemalec, ki je pomagal njegovi ekipi. Ubita sta bila tudi ameriški dokumentarist Brent Renaud in ukrajinski novinar Jevgenij Sakun, kar je sprožilo proteste medijskih skupin.

Kijev: Sestreljena ruska raketa padla na stanovanjsko zgradbo

Rusko obstreljevanje Ukrajine se nadaljuje. V nočnem napadu na Kijev, v katerem se je iztekla 35-urna policijska ura, je bila nad stanovanjskim blokom sestreljena raketa, ki je padla na zgradbo. Incident se je zgodil ob petih zjutraj po krajevnem času v okrožju Darnjicki. Uničeni sta bili dve nadstropji, stanovanja v 16. nadstropju pa je zajel ogenj. V incidentu je bil en človek ubit, trije ranjeni. Reševalci so evakuirali 30 stanovalcev.

Spopadi siloviti tudi v Donecku in Lugansku

Hudi spopadi po navedbah ruske strani potekajo tudi na vzhodu Ukrajine. Proruski separatisti v samooklicani republiki Lugansk so na družbenem omrežju Telegram sporočili, da je ukrajinska vojska tam obstreljevala štiri naselja in uničila nekaj hiš, obenem pa naj bi sami ponoči po navedbah iz Moskve imeli uspehe v boju "proti ukrajinskim nacionalistom".

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je poročal o nadaljevanju ofenzive v Donecku, kjer naj bi prodrli za še štiri kilometre in prevzeli nadzor nad več vasmi. Na severu Ukrajine v mestu Sarni naj bi bilo tarča napada skladišče orožja, pri tem pa naj bi bilo uničenih več raket.

Ukrajinska vojska: Rusija obstreljuje predvsem civilne objekte

Britansko obrambno ministrstvo je v najnovejši oceni razmer v Ukrajini ponovilo, da je ruska ofenziva "na vseh frontah v veliki meri zastala". Ruske sile naj bi tako na kopnem kot v zraku in na morju v preteklih dneh dosegle "minimalen napredek" in imajo še naprej "velike izgube".

Ukrajinska vojska je medtem Rusijo na Facebooku obtožila, da se zdaj osredotoča predvsem na zračne napade – obstreljevanje civilne populacije in infrastrukture z bombami in granatami, potem ko je bila v kopenskih operacijah "neuspešna". Poleg tega zahrbtno cilja na spletne komunikacije oziroma izvaja kibernetske napade, uničuje poslopja televizij in radijev ter širi lažne informacije o svoji invaziji, so zapisali.

Vprašanje biološkega orožja v Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po videopovezavi nagovoril nemške poslance. Foto: AP
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po videopovezavi nagovoril nemške poslance. Foto: AP

Zelenski: Rusijo prepoznajte kot teroristično državo

Zelenski je v zadnjem nagovoru v sredo svetovne voditelje pozval, naj prepoznajo Rusijo kot "teroristično državo". "Ruskim vojnim zločinom ni videti konca. Rusko gospodarstvo ima še sposobnost oskrbovati svoj vojaški stroj, zato je treba sprejeti nov sveženj sankcij proti Rusiji. Svet mora končno tudi uradno prepoznati Rusijo kot teroristično državo," je dejal.

Države je ob tem pozval k dodatni pomoči. "Potrebujemo več, kot dobimo zdaj – zračni obrambni sistem, letala. Dovolj smrtonosnega orožja in streliva za ustavitev ruskih okupatorjev."

Zelenski je danes po videopovezavi nagovoril tudi nemški parlament. Poslancem v bundestagu je sporočil, da so bile določene sankcije proti Rusiji in tudi pomoč Ukrajini sprejete prepozno. "Politiki vedno pravijo 'nikoli več', a zdaj vidimo, da so te besede nesmiselne," je dejal in dodal, da bo Ukrajina postala članica EU-ja.

Nemškega kanclerja Scholza je ob tem nagovoril, naj da Nemčiji vodilno vlogo, ki si jo zasluži, in konča vojno v Ukrajini.

Mediji poročajo o obisku treh premierjev v Ukrajini

Rusija: Bidnove obtožbe so nesprejemljive

V Kremlju so danes zavrnili poziv Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), da mora Rusija nemudoma ustaviti invazijo v Ukrajini. Obenem so za danes napovedali nova pogajanja s predstavniki Kijeva za ustavitev nasilja v Ukrajini.

Medtem pa se je na izjavo ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je med dogodkom v Beli hiši pritrdilno odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je ruski predsednik Vladimir Putin vojni zločinec zaradi napada na Ukrajino, odzval tudi Kremelj. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je izjavo označil za "nesprejemljivo in nedopustno". Ob tem je dodal, da Rusija vlaga ogromen napor za dosego mirovnega dogovora z Ukrajino, ki bi lahko hitro ustavil rusko vojaško operacijo.

Iz Kremlja so še sporočili, da se je v Rusiji veliko ljudi izkazalo za "izdajalce", pri čemer so izpostavili tiste, ki so dali odpoved in zapustili državo. Že dan prej je Putin v govoru opozoril na t. i. izdajalce, ki da jih želi Zahod uporabiti kot svoj "peti steber" za uničenje Rusije.

Tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je pozval poslance Evropskega parlamenta, naj Putina prepoznajo za "vojnega zločinca".

Sorodna novica Bataljon Azov: Od neonacistične milice do odreda ukrajinske vojske

Erdogan govoril s Putinom

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Putinom znova ponudil gostovanje pogovorov med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Srečanje bi po mnenju Erdogana lahko privedlo do trajnega premirja in dolgoročne rešitve.

Tudi turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je po pogovorih z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo v Lvovu na zahodu Ukrajine dejal, da bi se Zelenski in Putin še lahko sešla, če bodo pogoji za rešitev spora dosegljivi.

Tako Cavusoglu kot Kuleba sta dejala, da bosta svoja prizadevanja usmerila v pripravo srečanja med Putinom in Zelenskim. "Obstaja možnost, da se bosta voditelja sešla, a le, če bodo pogovori služili kot podlaga za dogovor o perečih vprašanjih," je poudaril Cavusoglu.

Kuleba pa je Turčijo zaprosil, naj bo skupaj s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN-a in Nemčijo porok za vsak prihodnji dogovor z Rusijo. Temu po mnenju Cavusogluja Rusija ne nasprotuje.

Nato bo na Slovaškem vzpostavil dodatno bojno skupino