Voditelji zahodnobalkanskih držav so bili z vrhom večinoma zadovoljni. Upali so na bolj jasno časovnico o priključevanju novih članic, za kar si je prizadevalo slovensko predsedstvo, a so bili na koncu zadovoljni, da se je v sklepni deklaraciji znašel izraz širitev.

Pozdravljajo tudi investicijski sveženj, s katerim si Unija ob pomoči pri gradnji infrastrukture, zelenih investicijah, energetiki tudi kupuje čas in poskuša poskrbeti, da se bodo države trdneje naslonile na Unijo in ne bodo razmišljale o drugih zavezništvih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je prepričan, da je podpora evropski perspektivi večja, kot je bila na vrhu leta 2018 v Sofiji, in kosovski premier Albin Kurti sta znova slišala, da brez urejenih medsebojnih odnosov ne more biti članstva za nobeno od obeh držav.

Kurti pričakoval večjo obsodbo incidentov na kosovski meji

Sorodna novica EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop

V Prištini so pozdravili udeležbo premierja Španije, ene od petih članic Unije, ki Kosova ne priznavajo in ki se je v preteklosti podobnih vrhov izognila.

Albin Kurti je bil kritičen, da zaradi zadnjih incidentov ni bilo jasnejše obsodbe srbske napotitve vojske ob administrativno mejo, pa tudi, da državljani Kosova za vstop v Unijo še vedno potrebujejo vizum, čeprav je Evropska komisija ukinitev predlagala že dvakrat.

Odzivi iz Črne gore: proces je izgubil bistvo

Kritični so bili tudi nekateri v Črni gori, ki menijo, da se Unija ne zmore več niti pretvarjati, da bo medse sprejela zahodnobalkanske države, pa tudi, da je proces izgubil bistvo – spreminjanja držav na bolje.

V odzivih je bilo manj govora o tem, da reforme potekajo prepočasi, da ključne težave ostajajo: vladavina prava, neodvisne institucije, pravosodje, mediji.

Največ razočaranja v Severni Makedoniji

Še največ razočaranja pa je bilo v Severni Makedoniji – premier Zoran Zaev je sporočil, da bo v primeru neukrepanja Unije razočaranje prebivalcev Zahodnega Balkana škodovalo veliki evropski ideji enotnosti in sodelovanja.

Po srečanju je jezno pojasnjeval, da je zdaj jasno, da začetek pogajanj Skopja in s tem Tirane preprečuje ena sama članica – Bolgarija, ki je preostale države niso mogle prepričati, naj prižge zeleno luč.

Za evropsko pot bi morale biti pomembne domače reforme, sprejemanje evropskih standardov, ne pa dvostranska vprašanja.

Severna Makedonija, ki je izpolnila vse zahteve in celo spremenila svoje ime, se o svoji identiteti ne namerava pogajati, je še dejal Zaev. Upa, da bo čas za spremembe po makedonskih lokalnih in bolgarskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Odločitev o začetku pogajanj bi tako padla sredi decembra, kar bi bilo pomembno sporočilo celotni regiji.